Konveksno
V ozadju okno, ukrivljen svet.
Ogledalo žgočega sonca v zatonu.
Jantarna kaplja v iluziji trenutka.
Kamnite skale v velikem morju.
Povodna setev, ki raste iz morja
z gradovi v oblakih.
Tja vodi kamnita cesta.
Uzrta razdalja v razširjeni čas,
tam za prozorno zaveso.
Vzvratno v koreninah očesa odblesk.
Štirje levi na povodcu vlečejo dan.
V oddaljenem morju plava nebeška plesalka
z izbrisano sliko spomina neizrečenih besed.
kakor sta samota in hrepenenje.
Dvojina kakor mož in žena.
Prostor. Ednina, kakor beseda svoboda.
Nemo, brez besed, spremenjena smer.
Prej se je tu sprehajala z mačeho dneva,
pa so rože na vrtu zbolele.
Kazala jim je čeljusti teme.
Rože potrebujejo sonce
kot pesem, ki išče navdih.
Ideje na krilih metuljev modrih odtenkov,
prozornih kot steklo čaše življenja.
Vije se pot kot meander v višave.
Nebo je zmehčano in oprano.
Rože so si opomogle
z lučjo odznotraj.
Plesalka pluje skozi oblake.
Kaplje nočejo zmrzniti na mahu,
ki se zajeda v kamen.
Mlačen dež prši, da rože ne ovenijo.
Ona je začutila vonj svojih sanj
in se z vrha krošnje zelene
pognala za soncem v njegovo srce.
www.tatjana-malec.si
Oddano: 16.03.2016 ob 23:04:52
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:Lirika
|
|
|
|
|
Blog: Komentarji
| 1. |
Tatjana
Nikoli ne razočarate
:-)
|
 |
| Eli |
| pred 109 tedni |
|
| 2. |
S to lepo pesmijo si mi polepšala dan. Naj živi poezija!
|
|
| 3. |
Danes, 21. marca je Svetovni dan poezije.
Naj živi poezija, ki nam bogati duha.
Lep dan obema,
Tatjana,
|
|
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
