Ljubezen, položena v strugo reke
Poezija je vrt grenkih in sladkih sadežev.
Skoraj vsaka pesem je preizkušnja
in izkušnja, ki te nauči ponižnosti,
pred strmino, ki se vije pred teboj.
Poezija je sinteza zrahljanih vezi
vzpenjanja navzgor,
od koder sije luč smrtnosti.
Je delujoča zavest, refleksija,
Avantura bivajočega, ki drsi po pobočju,
zoranem od sani in pesmi, ki so jih
nekoč peli otroci, obdarjeni s svobodo.
Slišim žuborenje pesmi kristalne vode,
ki se spreminja v vino
in prinaša redke zaklade v dušo.
Moja roka je vklenila njegovo.
Veliki občutki pred rotacijsko močjo luči.
Utrinki intime, ki jo občuti ljubezen bivanja.
O, drseča ladja skozi oblake.
Struga, ki beži izpod nog
v imenu Boga, navkljub strašnemu
zakonu usode, da je vse minljivo.
Vredno se je spomniti
prejšnjega življenja in vseh neizpetih stihov,
ki so obstali na skodranem plamenu las,
ko sem umirala v duši otroka in rastla.
Skrbi me, da bo del bolečine ostal neizpet,
se skril za lepoto njegovih milih oči
glas njegovega srca se je izjokal v meni
in se zlil v floto jader, ki zmaguje regato
z rokami vključevanja dobrote
in se leskeče na jamboru večne luči.
Ljubezen je nesmrtna in se vsakič izpove
v novem izmišljenem jeziku ... z glasbo
tihega orkestra v razkošje poljuba.


www.tatjana-malec.si

Oddano: 09.01.2017 ob 15:09:33
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Ljubezenska lirika
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Dobrodošla v novem začetku poetskega elana

:-)

U.
Eli
pred 79 tedni
2.
Glede na to, da urejaš komentarje, ti bom kar tule povedal kako občutim tole pesniško razmišljanje. Z eno besedo: doživeto, zmoti me le, da se ti beseda včasih malo zatakne, pa ne vem, ali je to namenoma ali ti drugače razmišljaš in čutiš. V zadnjih treh vrsticah, na primer:

Ljubezen je nesmrtna in se vsakič izpove
v novem izmišljenem jeziku ... glasbo
tihega orkestra z razkošjem poljuba.


ni mi jasno,
ali se ljubezen izpove v izmišljenem jeziku glasbe tihega orkestra... (kako se izpove?) z raskošjem poljuba
ali ljubezen v izmišljenem jeziku izpove glasbo tihega orkestra... (kaj izpove?) z razkošjem poljuba.
Oboje je lepo...
Menim, da si mislila da se ljubezen izpove vsakič v novem jeziku... enkrat z glasbo tihega orkestra, enkrat z razkošjem poljuba.... Lepo, naštevanje jezikov ljubezni!
Ampak tudi to, da ljubezen v izmišljenem jeziku izpove glasbo z razkošjem poljuba je lepo. Lepo opisan jezik ljubezni...

Pred leti nam je nesrečna reklama za Fruc dala danes že splošno sprejeti ''kaj dogaja?''
Meni se dogaja marsikaj...
Pišem v enem dihu, pred objavo na blogu pa se poskušam prebrati kot tujec.
Če bi kaj šlo na papir, bi prosil lektorja, naj me na take stvari opozori.
Ne maram pesniške svobode na račun jezika.
Jezik je naše orodje za sporočanje, lektor pa orodjar.
Celo v poeziji.
Lepo pozdravljena, pa ne zameri mi tega ''lektoriranja''.


sanpjer
pred 79 tedni
3.
Pozdravljeni, Sanpjer!

Hvala za razmišljanje in mnenje o pesniški svobodi, ki naj ne bi smela biti za račun jezika.
Pesniki veliko pesnimo in objavljamo. Bolj malo se pa pogovarjamo o pesništvu. Všeč so mi bile misli o tradiciji in individualnem talentu znanega angleškega pesnika in esejista Thomasa Stearnesa Eliota, Nobelovega nagrajenca za literaturo leta 1948, ki spada v sam svetovni vrh velikih pesnikov. Bil je avantgarda, najopaznejša drugačnost v primerjavi s tradicijo. Uveljavil se je s svojim svobodnim, največkrat tudi drznim in izzivalnim uporabljanjem jezika in pesniških oblik. Bil je inovator poezije sodobnega časa. Poleg Charlesa Baudelaira, je največkrat imenovan za utemeljitelja modernega pesnjenja in sodi v peščico najvplivnejših pesniških osebnosti v zadnjih sto letih.

Menil je, da pesnik ni na noben način pomemben oziroma zanimiv zaradi osebnih čustev, čustev, ki so jih vzbudili določeni dogodki v njegovem življenju. Njegova osebna čustva so lahko preprosta, groba ali plitka. Čustvo v njegovi poeziji bo zelo sestavljeno, a ne tako kot pri ljudeh, ki imajo zelo komplicirana čustva v življenju. Pravi, da v resnici je napaka ekscentričnosti v poeziji, da išče nova človeška čustva in v tem iskanju novega na nepravem mestu odkriva perverzno.

Ni pesnikov posel, da najde nova čustva, ampak, da uporabi običajna, da jih predela v poezijo in izrazi občutke, ki jih v resničnih čustvih sploh ni. In čustva, ki jih ni nikdar doživel, mu bodo služila prav tako kot tista, ki jih pozna. Pravi, da iz tega izhaja, da ni točna formula »v miru priklicati v spomin čustvo«. Ne gre namreč za čustvo niti za spominjanje niti za mir (če nočemo izkriviti pomena te besede). Gre za zbranost in za novo stvar, ki iz zbranosti nastane, iz velikega števila doživljajev, ki se praktičnemu dejavnemu človeku sploh ne bi zdeli doživljaji. Ta zbranost pa ne nastane zavestno in po preudarku. Doživljaji niso priklicani v spomin« in se končno spojijo v vzdušju, ki je mirno samo zato, ker je pasivno spremljanje dogodka. Navaja, da to ni čisto vsa zgodba. Marsikaj pri pisanju poezije mora biti zavestno in premišljeno.

V resnici slab pesnik navadno dela nezavedno tam, kjer bi moral delati zavestno, in zavestno tam, kjer bi bilo treba nezavedno. Zaradi obeh zmot postaja pesnik »oseben«. Poezija pa ni sproščanju čustev, ampak beg od njih, ni izražanje osebnosti, ampak beg pred njo. Seveda pa samo tisti, ki osebnost in čustvo imajo, vedo kaj pomeni bežati od njih. Pravi, da razum je prav tako nekaj bolj božanskega kot brezstrastnega.

Pesnik Eliot sam pravi, da njegov esej o tem, da se namerava ustaviti na meji metafizike in mistike in se omejiti na take praktične sklepe, kot jih resen človek, ki se zanima za poezijo, lahko uporabi. Njegovo mnenje je, da obrniti pozornost od pesnika na poezijo je hvale vreden namen, saj bi to privedlo do pravičnejše presoje poezije kot take, dobre in slabe.

Mnogo ljudi ceni iskreno čustvo, izraženo v verzu, manj pa jih zna ceniti tehnično popolnost. Toda zelo malo jih ve, kdaj je izraženo prepričljivo čustvo, čustvo, ki živi v pesmi in ne v pesnikovi osebni zgodovini. Čustvo v umetnosti je neosebno. In pesnik ne more doseči te brezosebnosti, če se popolnoma na preda umetnini, ki jo ustvarja. Najbrž pa ne bo vedel, kaj je treba storiti, če ne živi v tistem, kar ni samo sedanjost, ampak sedanji hip preteklosti, če se ne zaveda – ne tega, kar je mrtvo, ampak tega, kar že živi.

In če zaključimo s tem razmišljanjem ali ga celo odpremo našemu razumu in čustvenemu prostoru za poglobljeno spraševanje kakšni pesniki smo mi sami, lahko kaj hitro ugotovimo, da nam pesnikom ni potrebno izražati sebe kot osebnosti, temveč da smo sami medij, in ne osebnost, v katerem se vtisi in doživetja združujejo na posebne in nepričakovane načine. Tisti vtisi in doživetja, ki so za nas pomembni morda ne najdejo mesta v poeziji, tisti pa ki postanejo važni za poezijo, imajo lahko za človeka, za osebnost povsem brezpomembno vlogo. Skratka takšno mišljenje je dokaj nejasno, saj vemo, da pišemo iz svojih čustev in čustvenih potreb. Gre pravzaprav za ravnotežje nasprotujočih si čustev. Spojeni pozitivno in negativno čustvo navadno močno očara pesnika nad lepoto in prav tako močna prevzetost nad grdoto, ki nasprotuje očaranosti, jo uničuje. Zapleteno, vendar včasih lahko tudi malo bolj zapleteno razmišljamo.

Ni namreč važna veličina in silovitost čustev oziroma sestavin, temveč intenzivnost umetniškega procesa, pritiska pod katerim poteka spajanje. Moč poezije je povsem različna od kakršne koli moči domnevnega doživetja, o katerem nam epizoda da vtis. Pesnikov duh je shramba za sprejemanje in kopičenje občutkov, fraz, metafor, podob in delcev, iz katere gradimo novo zgradbo pesmi, ki sama zase postane telo in duša.

Lepo pozdravljam!
Tatjana Malec
pred 79 tedni
4.
Užival , užival, uživaaalll... v poeziji ٩(-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 79 tedni
5.
Ker moderiraš komentarje, sem pomislil (naivno), da si boš po tihem rekla:
''Joj, tisti 'se' mi je ušel!''
Nisem pričakoval da boš objavila misel lektorja - amaterja.
V prvem stavku si omenila mojo misel o pesniški svobodi in jeziku.
Prebijal sem se skozi teorijo, ampak preprostega odgovora na moj komentar ni bilo.
Kot bi bral kakšnega politika, ki našteje kup znanih in priznanih teorij, na preprosto vprašanje pa ne odgovori.
Če mi tvoja pesem ne bi bila všeč, te ne bi ''nagovarjal'', da še malo popazi na jezik.
Svoboden duh sem, ne obremenjujem se s teorijo, preprosto čutim.
Eliota ne poznam dovolj, moje laično mnenje je, da je pač uporabil živ jezik, ne več, ne manj. Baudelaira imam pa rad... saj sploh ni pomembno. Ja, pa berem tudi tuje pesnike na glas, v originalu!
Tvoja pesem je ena tistih, ki bi jih rad glasno prebral prijateljem.
Malenkost me je zmotila.
Izpustil bi tisti prekleti 'se', pa bi se izšlo, če bi jo res kdaj glasno bral drugim.
Ne bom te več ''lektoriral''.
Kar mi bo všeč, si bom prebral tudi na glas, morda kaj izpustil, pa kaj zato!
Bil je kompliment.
Je kompliment!
Teoretizirati se mi pa ne da.

Lepo pozdravljena, pa brez zamere, prosim!
sanpjer
pred 79 tedni
6.
Oprosti, šele zdaj sem videl, 'se' ostane, 'z' si dodala.
Super se bere, hvala!
sanpjer
pred 79 tedni
7.
Sem vesela, da se je našel nekdo z afiniteto do jezika, ki začuti pomen izraza. Hvala, vse je bilo zelo okej - komentar in kritika. Upravičena!

Moja pesem sega v intimo mojih občutij. V njih je vsa magična moč in čarobnost poetičnega navdiha. Zahvaljujem se za kompliment.

Lepo pozdravljam!

Tatjana
Tatjana Malec
pred 79 tedni
8.
Jazbina, hvala. Tudi jaz uživam, če še kdo zasliši pojoče strune moje poezije.

Lep pozdrav!
Tatjana
Tatjana Malec
pred 78 tedni
9.
Tatjana, prebral sem zanimiv dialog med tabo in sanpjerom, zato naj v zvezi z njim tukaj dodam zgolj svoj tekst, ki je bil objavljen v uvodu moje pesnitve Pesem nekomu, ki ima neskončno ime, izšla je pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph.

Pesnik:
Hrepenenje po večni, nedoumljivi Skrivnosti je metafizično hrepenenje, je hrepenenje po nečem onstran tega, kar bi me lahko zadovoljilo,

Prijatelj z neskončnim imenom:
Govorica Logosa kaže pot v transcendenco.

Pesnik:
Doumeti nedoumljivo zgolj po diskurzivni poti je nemogoče.

Prijatelj z neskončnim imenom:
Bistvena lastnost Besede je v tem, da razodeva intencionalni svet - svet, v katerem je zavest usmerjena naravnost k predmetu spoznavanja, in svet, ki je onstran te intencionalnosti, ki seže v transcendenco, v mistično-ekstatično razsežnost. Iz skrivnostnega pomena besed odseva intuitiven, iracionalen svet, svet metafizičnega hrepenenja.

Pesnik:
Da, pesniška beseda s svojo simboličnostjo meri onstran same sebe. Čutim, čutim neizrekljivo, neizrazljivo substanco večne, zunanjim očem nevidne reke življenja.

Naj k temu dodat še to: poezija je živ organizem, v njej se prepletajo estetske, spoznavne ter etične komponente, ki tvorijo višjo enoto, v literarni teoriji imenovano umetniškost, ki pa se doživi lahko le intuitivno.
V določenih pesmih so te komponente enakomerno porazdeljene, v določenih prevladujejo spoznavne komponente, kar lahko pripelje v gnoseologizem, v določenih etične, kar lahko pripelje v moralizem, to je predvsem značilno za veristični tip besedne umetnosti, v določenih estetske, kar lahko pripelje v eseticizem. Tega se bi morali zavedati vsi tisti, ki se resno (ne ljubiteljsko) ukvarjajo s pisanjem poezije.

Prav je tudi, da ločimo med tem, kaj spada v tip klasične poezije, kaj spada v tip veristične poezije, ter kaj spada v tip hermetične poezije. Hermetizem (hermetičen = tajen, skriven; po bogu Hermesu, ki so mu pripisovali skrivne, mistične tekste) je znan po tem, da v njem prevladujejo estetske komponente, spoznavna in etična funkcija sta omejeni; poudarjena pa je simboličnost, predvsem v njeni skrivnostni razsežnosti, zato je vse to dostopno samo ožjemu krogu bralcev, pa še tem bralcem je hermetična poezija dostopna samo preko zapletenih estetskih sestavin. Mimetičnost je v hermetični poeziji zmanjšana. Po tipološki plati jih je vse to potrebno razločevati, da ne bi prihajalo do napačnih interpretacij, ki navadno izhajajo iz nepoučenosti tistih, ki si poetiko razlagajo na laičen način. To seveda ni nič narobe, prav pa je, da se občasno o tem tudi kaj pove; sicer pa zato obstaja veliko literarure, ki je za tiste, ki jih to zanima, danes lahko dosegljiva.
Ko v literaturi govorimo o jeziku pa je prav, da spoznamo, kaj je o tem povedal R. Jakobson, ter seveda o tem, kar je povedali M. Bahtin, ki je zoper lingvistične teorije o literarnem delu postavil trditev, da je jezik sicer gradivo za zunanjo, "materialistično" postavitev literarne umetnine, ne zadeva pa bistva njene estetske, tj. literarne zasnove. Ker je, kakor pravi dr. Janko Kos, sestava besedne umetnine odvisna od sestave jezika, je prav, da poznamo temeljne sestavine literarnega dela: snovno-materialne, idejno racionalne in emotivno-afektivne. Vse to pa je potrebno, iz teh najmanjših enot literarnega dela povezati z višjimi sklopi, ki jih ne smemo zanemariti. Jezik je seveda, kot pravi dr. Janko Kos, gradivo literarnega dela, vendar pa je potrebno med seboj razločevati različne tipe literarnega jezika, njihove razsežnosti ter njihov pomen, da ne bi, v zvezi z jezikom, prihajalo do napačnih pojmovanj in zmotnih razlag.Tukaj sem lahko le na kratek način zapisal to, kar je tistim, ki jih to zanima, dostopno v literarni teoriji.





Borut Petrovič Vernikov
pred 78 tedni
10.
Tatjana, v mojem zapisu je nekaj pravopisnih napak; hitro sem pisal, opazil pa sem jih šele kasneje, ko je bil komentar že oddan.
Želim ti lepo nedeljo.
Borut
Borut Petrovič Vernikov
pred 78 tedni
11.
Pozdravljen Borut,

hvala za komentar, ki je kar v redu, morebitni škrati ne zmanjšujejo njegove vsebine in pomena. Zelo lepo si opisal tematska vprašanja, ki zadevajo literaturo. Jezik je njen gradnik, avtor arhitekt, ki ustvarja.

Lep pozdrav,
Tatjana
Tatjana Malec
pred 78 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "