Na palubi domišljije


Vsi kdaj odhajamo iz bolečih oblin ladje
v namišljene svetove
onkraj sončevega ognja v očesu vesolja.
Odhajamo brez visokih pet in kravat
skozi nerazložljive polstihe čutov
v svetove vonjav brez oblike.

Zatekamo se v tišine zvezd
onkraj rastja v zemeljskih vrtovih.
Odhajamo tja, kjer gosenice tkejo svilo.
Črno runo večnosti, kjer polarnim angelom
kopnijo peruti v veletok ljubezni. Odhajamo
v kraje, kjer se sklanjajo harmonije skozi tisočletja.

Proti gorečemu nebu odhajajo misli,
da bi videli faraona sonca v dolgem kimonu,
faraona z zlatimi očmi in Saturnov prstan,
ki čaka nevesto v stanju devištva.

V čaše daljnih cvetov se podajamo
nabirati medno strd in zlate metulje,
a tam stražijo zlovešči gvardijani.
Vrata večnosti so odklenjena.
Duše se nežno zibajo kot jate ptic,
ki so izgubile nebo in jim kopnijo peruti,
v bele grme dišečega jasmina.

Sence s srebrnimi bleščicami ne občutijo teže.
Večeri so rdeči kot ruj. Prav za vsakega
je namenjen prostor geometrijske zarisanosti
sreče, a hrepenenja z vzdihi obžalovanja
se lepijo po vesoljnem ometu porcelanastih sanj.
Mistika kot odraz oksidirane intime notranjosti.
Spominska pena nečitljive svobode.
Misli na rdečem tekaču duš,
sijejo čez robove obrnjene nogavice Univerzuma.

Vse poti so misteriji vrtoglavih višin,
amfiteater na grebenih domišljije.
Prodiranje v bajeslovne palače ugaslih zvezd,
nastanjenosti v nadzidkih lune,
kjer plešejo škrlatne svečenice pod baldahinom
neba svoj trebušni ples starodavnega Orienta.

Oblačimo se v svilo svoje domišljije.
Uživamo nektar ambrozije večne mladosti.
Zlom dolgočasja skozi biserovino večne ljubezni.
Sintaksa izštevank vsakdanjosti.
Kamorkoli gremo ven iz sveta, ostajamo v sebi.


www.tatjana-malec.si
Slika: Борис Валеджо и Джулия Белл: Imaaginarno

Oddano: 19.07.2016 ob 09:39:14
RTV Kategorija: Kultura
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
nekoliko izumetničene slike, po moje
barbadosčan
pred 91 tedni
2.
Prava smrt pride šele takrat, ko notranjost zarjavi. Krasna pesem.
Borut Petrovič Vernikov
pred 91 tedni
3.
Ko to pesem bereš, je kot da bi prišel v raj.
Lešim Narfaž
pred 91 tedni
4.
BRAVOOOOOOO ! aplaudiram prfektna poezija preprosto prfektna ! ٩(-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 91 tedni
5.
Borut, naj tvojo misel dopolni moja pesem:

OKVARJENA URA VEČNOSTI

Kdo si, utvarni duh v grozdu akacije,
belina brez lastnosti in omejitve?
Si prvina, ki je preživela čas
z okrepljeno substanco človeka,
nevidna čolnarka mojega duha,
svetlikajoča snov kozmične sedmerosti.

Si mar okvarjena ura večnosti,
bronasta kača, ki se vzpenjaš
po notranji beli tančici in vstopaš s svet
oblik in idej, v moje oči, z okultnim
kamnom v duši miselnih slasti?

Si mar luč, ki me odrešuješ tihega petja,
s svetlečimi krili zvezde prebujena noč.
Morda te je dvignil veter izpod površja
psihičnih dogajanj vesoljnih teles.
O bela spremljevalka, brez tebe ne bi
doživela popoldneva, dočakala noči,
obložena z zakladi smaragdnih prašnikov
spomina v genih. Nastanila si se v rekah
moje krvi in s seboj nosiš železo, kalcij in soli.
Na tem potovanju napiši antologijo svetišča
idej, nariši bližnjice, ki pripadajo meni!

Trudim se razumeti celičje tvoje beline,
tisto reko tvoje tekočine med vretenci,
substanco alkimije tvojega logosa,
prebuditev latentne moči prvotne snovi,
duh žarčenja, papirus tvojega izročila,
na mojem jeziku glas, v telesu udarce.

Svečenica z mističnim izrazom skrivnosti
in sladkim vonjem izgorevanja moje snovi,
žareča masa v neposeljenem telesu s pomenki
ledenih zvoncev in preobilnostjo neznank,
iščem te, da napolniš svetišče z oskubljenimi
listi rože in se naseliš v moj ezoterični vrt
v svoji krilati podobi bleščeče beline.
Postala si del mojega notranjega oblačila.
Protislovje, ki ga moj razum ne prenese.
Preveč bolščave, preveč božje sebičnosti!


Tatjana Malec
pred 91 tedni
6.
Lešim Narfaž, me veseli, da vas je poezija popeljala v raj.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
7.
Jazbina, hvala! Me veseli, da se potapljate v bleščeč vodnjak poezije.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
8.
Barbadoščan, rekla bi, da ima slika elemente skonstruirane realnosti, po estetski shemi teles moškega in ženske bi lahko sodila v umetniško smer socialrealizma, v katerem so bili takšni izklesani liki ideal. Slika na prvi pogled morda res zadovoljuje užitke plitkih estetskih izkustev in spodbuja čustveni odziv z mešanimi občutki, a diskurz vodi pesem v začrtano smer, ki jo označujeta uperjena palca v smer neba, kjer so priložnosti drugačnih osvetij in doživetij.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
9.
S svojim razmišljanjem bi nadaljevala tako-le z refrenom: Kamorkoli gremo ven iz sveta, ostajamo v sebi. Kdo ne čuti potrebe, da bi odgnal banalni vskdan, ki ga prinaša ponotranjeno suženjstvo z veliko količino fizičnih in moralnih zapovedi, ki jih nezavedno sprejemamo vase zaradi potreb preživetja. Kaj je zgoraj nad nami, kjer se razprostira poezija, vzlet domišljije, avantura duha in kaj spodaj pod našimi nogami, kjer se pogrezamo v praznino molka, kjer se rojeva tema. Poezija je alkimija besede, čarobni svet, ki ga potrebujemo, da preživimo v svoji duhovni dimenziji.

Tatjana Malec
pred 91 tedni
10.
Ok, meni je še vedno bolj všeč Mondrian.
barbadosčan
pred 91 tedni
11.
Liki nizozemskega slikarja Pieta Mondriana (1872-1944) niso v dvojini, so osamljeni. Je naturalist in impresionist, zaradi abstraktnega geometrijskega slikarstva ga veliko uporabljajo v modnem oglaševanju.

Simbolno sem uporabila Mondrijanove križe v pesmi (gl./blog/tatjana-malec/espirit-libre/102532 :

Espirit libre

Le kaj se dogaja, le kaj se dogaja?
Poštenjaki izumirajo kot redki metulji.
Narod kot črke večzložne besede.
Po nevihti pulzirajo zlomljene duše.
Eni se prodajajo kot suho zlato,
ne vidijo pa tiste grafično označene prihodnosti,
kot so Mondrijanovi križi na beli podlagi.
Zvok barve je oslabljen odjek v daljavi.
Delo pozabe, izgube spomina.
Slišim melodiko vetra in vode jok narave
in smrčanje ceste ob izpahnjeni rami hiše,
osvobojeni linije, ki jo je označevala.
V njej ječi zbor duhov.
Likvidirali so resničnost, ki jo je Srečko Kosovel
skušal modelirati z izbiro besed in metafor.
Z izbiro žanrov življenja skoz nepretrgano minevanje
skoz ukinjanje emblema vznesenosti starega
v nastajanju novo/starega.
Kakšno protislovje, igra usode z ljudmi!
Porodna voda éspirit libre žvižga svojo staro himno.
Vidim iskre ne valovih morja, prislonjenega na luč,
ki izpuhteva in pušča za sabo kupe soli.
Brez nje ni mogoče zamisliti semante pesmi.
Nekega dne so zaklenili vsa vrata v hiši
in mi dokazali, da ni prehoda iz sobe v sobo.
Stkali so sivino pajčevino, ki je še niso počistili.
Sedela sem sama v zaklenjeni sobi
in izlila črnilo iz žive rane.
Postala sem črnilnik, kubistični kvadrat,
se spremenila v hišo odprtih vrat.
Pomemben je tloris, ki pridobiva na moči.
V njem je uresničena pozicija srca s štirimi črkami
in eno grafično linijo, ki funkcionira sama kot objekt.
Opazila sem mistično zlitje zvezde z rožo,
ki se bo morda razcvetela v potomcih.

Mondrian je velik slikar svoje dobe.






Tatjana Malec
pred 91 tedni
12.
Ste neusahljiv izvir poezije, ki jo z velikim veseljem prebiram. Hvala.
andromeda1
pred 91 tedni
13.
Mislim, da je Mondrian tudi nadrealist.
barbadosčan
pred 91 tedni
14.
Si videla njegovo drevo? Meni so njegove slike bolane.
barbadosčan
pred 91 tedni
15.

Barbadosčan, nizozemski slikar Piet Mondrian je do abstraktnih slik prišel skozi proces poenostavljanja. Slika "Drevo" je ena takšnih.

Nadrealizem ali surrealizem ni pripomoček za novo ali laže izražanje, tudi ni metafizika n. pr. poezije; je sredstvo za popolno osvoboditev duha in vsega, kar mu je podobno. Nadrealizem ni pesniška oblika. Krik duha je, ki se obrača k sebi in je trdno odločen, da obupano stre stare okove, pa čeprav s pravimi kladivi!«
Tatjana Malec
pred 91 tedni
16.
Andromeda1, sem počaščena, da prebirate mojo poezijo. Hvala za vaše mnenje.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
17.
Dober odgovor, ni kaj, čeprav moram še vedno priznati, da so mi njegove abstraktne podobe zelo všeč. Kaj so potemtakem današnji trendi, če sploh kje so? Pop art, Damien Hirst, Andy Warhol, Ai Vejvej? Jeff Koons? Ali Modigliani, Picasso ali Van Gogh?
Rubens mi nekako ni všeč, mi je pa Michelangelo in Rembrandt, tudi Mondrian, menim, da so nizozemski slikarji nekaj posebnega.
barbadosčan
pred 91 tedni
18.
Vous parlais Francaise donc, d'accord? C'est un belle langue je pense, mais je suis trés mal au grammaire.
barbadosčan
pred 91 tedni
19.
Ou latin?
barbadosčan
pred 91 tedni
20.
Pop art me ne prepriča, ni po mojem estetskem okusu, ker nasprotuje klasičnim definicijam umetnosti.
Mnogi pop art pojmujejo kot anti – umetnost, medtem ko njegovi ustvarjalci poudarjajo sodobno realnost ter na ironičen način prikažejo potrošniško družbo, trivialne heroje, potrebo po razsipništvu in napačne ideale. Ne bi znala odgovoriti, če se s pop artom začenja nova umetniška doba. Najverjetneje služi temu, da klasično umetnost le še bolj cenimo. Nekaj umetnikov, ki ste jih našteli so neprekosljivi, njihova umetnost je večna.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
21.
Ste videli dogodek, ko je Koons razstavil neko delo (psa?), mislim da že pred nekaj časa, pred galerijo Uffizi v Firencah? Kaj pa pravite recimo na to?
barbadosčan
pred 91 tedni
22.
Ad 18/ Naslov pesmi je simbolen: esprit libre découverte je na nek način odkritje svobodnega duha.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
23.
@ 22

Ok, sem mislil, bi bilo zabavno, po moje.
barbadosčan
pred 91 tedni
24.
Ste prebrali houellebecqovo knjigo Zemljevid in ozemlje? Menim, da je dobra, govori pa tudi o Pop artu, tudi, mogoče najbolj (ravno) o tem.
barbadosčan
pred 91 tedni
25.
Ad 19/
pred kratkim sem iz latinščine prevedla poezijo teologa Johanna Stibeliusa *∼ 1552,
- doktoriral je 19.1.1587 na Univerzi Casimirianum v Haeidelbergu
- Leta 1613 je bila predstavljena njegova poezija na turnirju gimnazijske poezije v Neustadtu
- Stibelius je bil na knežjem dvoru Johanna Casimiria Palatina (1583-1592, Pfalz-Simmern), Casimir je bil mlajši sin Friderika III, Elector Palatina, kjer je bil Stibelius pridigar in svetovalec za verska vprašanja skupaj z italijanskim pastorjem Toffmum-om iz Torina. Tedaj je vladalo Sveto rimsko cesarstvo, ki je bilo naddržavna, multinacionalna skupnost, ki je povezovala plemiče in njihove posesti s področja današnje Nemčije, Avstrije, Slovenije, Švice, Belgije, Nizozemske, Luksemburga, Italije in Poljske.
- 5.1.1574 poročil sestro Magdaleno * ∼1556, †1615 z Davidom Paruesom (1548-1622), reformatorjem , imela sta sina Philippa Pareusa, teologa, jezikoslovca in reformatorja.

Pri prevodu iz latinščine sem si pomagala z razpoložljivimi orodij tako, da sem besedilo prevedla v italijanščino in iz italijanščine v slovenščino. Mukotrpno delo.

Pišem knjigo v povezavi z reformacijo na Slovenskem in rodoslovjem Stibill!

Toliko o latinščini!
Tatjana Malec
pred 91 tedni
26.
Ad 21/

Jeff Koons velja za enega pomembnejših, vplivnejših, popularnih in tudi kontroverznih umetnikov povojnega časa. Med kariero je vzpostavil nove pristope do readymada, preizkušal meje med umetnostjo in masovno kulturo, rušil meje med umetnostjo in industrijsko izdelavo, predrugačil odnos med umetnikom in zvezdnikom ter umetnostjo in globalnim trgom. Kljub temu doslej še ni bilo njegove retrospektive v nobenem muzeju.

Ni po mojem estetskem okusu.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
27.
Ad 24/

Nisem brala. Priporočam knjigi o likovni umetnosti, uredil Umberto Eco, Zgodovina lepote in Zgodovina grdega, , prevedla Maja Novak, Modrijan.
Tatjana Malec
pred 91 tedni
28.
@ 25

Uau. Torej znate latinsko. Imam (mislim da Ovidijeve) Metamorfoze, ki sem jih svoj čas dobil v Bruslju (latinske, se najbrž razume samo po sebi) od gospe, ki je poučevala latinščino. Sem jih poskusil brati, vendar ... ja, kljub temu, da sem v srednji šoli prisostvoval uram latinščine, jih nisem razumel - ima pa opombe v francoščini (gospa je iz Bruslja) in takrat še nisem imel pojma o tem jeziku, zdaj ta jezik morda toliko razumem, da mi omenjene opombe vsaj nekaj povedo, kar mi takrat niso (kot bi skušal čevelj obrazložiti s čevljem, če veste, kaj mislim) - vsekakor, Ovidijeve metamorfoze so še vedno doma, morda jih lahko Vi prevedete, če Vam seveda je do tega, sicer pa ne vem, kako je z Ovidijevimi Metamorfozami trenutno na slovenskem knjižnem trgu.
barbadosčan
pred 91 tedni
29.
@ 27
Eco me nekako ne potegne. Bral Ime rože pred časom, je pa res, da je Houellebecq pred Ecovo smrtjo s svojimi nakladami daleč presegal Ecove knjige, kar je bilo, vsaj z moje strani, videti kot dobršna "žalitev" za Eca, če se smem tako izraziti. Vsekakor je Houellebecq Ecove naklade prekosil v italijanskem jeziku (Soumission je recimo izšla v italijanščini skoraj simultano s francoskim izvirnikom, kar ni bilo "the case" z angleškim prevodom, ki je izšel lani septembra, če se ne motim, in ki sem ga tudi prebral, kakor hitro si ga je bilo mogoče sposoditi v Otonu Župančiču), kar se mi je zdelo neko znamenje, da je čas povozil Eca, Hoellebecq pa je nekako ujel "zob časa", kar je seveda samo moje mnenje, ki ni nujno pravilno, saj je bil Eco takrat že precej v letih, kar se je najbrž "stopnjevalo" do njegove smrti. Kakorkoli, Eca ne poznam (tako dobro) in me ne potegne, menim pa, da je Zemljevid in ozemlje na nek svojevrsten, unikaten, houellebecqovski, način osvetli dogajanje trenutne umetnostne scene, prav tako bi najbrž lahko trdili za Možnost otoka, kjer, se mi zdi, na zelo dosleden način, okrca, "skritizira", Karla Lagerfelda in Vladimirja Nabokova - tako da se Lolite niti nisem spravil brat, oziroma sem se spravil, vendar nisem prišel, ne vem, čez prvo stran (knjigo sem imel doma, a sem jo vrnil) - in še, po moje, celo kopico drugih (slavnih osebnosti), za katere pa takrat najbrž še nisem niti slišal, in se me njegova kritika (njih) ni dotaknila.
barbadosčan
pred 91 tedni
30.
Umbertu Ecu v slovo
(5.1.1932 - 19.2.2016)

Poklon enemu največjih umov sodobnega sveta,
ki je opisal pošasti, utelešeno grozo
in lepoto očarljive ženske z ribjim repom.
Stregel je bogovom z mesom tujih sinov,
ko Tantal speče sina Pelopsa in ga med
slovesnim obedom ponudi bogovom.
Ajgist ubije Agamemnona,
da bi si prisvojil njegovo ženo Klitajmnestro,
a njo ubije njen sin Orest.

Ojdip zagreši očetomor in krvoskrunstvo.
Vse je že opisal Heziod.
Psihoanalitik Roman Vodeb ve zanje,
ljudje pa še ne. To je svet, ki mu vlada zlo.
V njem so celo lepi ljudje.
Strah vzbujajoče prikazni.
Hibridi, ki kršijo zakonitost naravnih oblik.
Harpije, gorgone s kačami in marjaščevimi okli.
Sfinga s človeško glavo na levjem telesu.
Pa Minotaver s bikovo glavo.
Ernije, kantavri in meduze.
Bitja groze iz Dantejevega pekla.

Razpeta med lepoto in grdoto,
razpeta med rastlino in prikaznijo vesolja,
sem že nekajkrat spremenila
svoje kozmično stanje, da bi se
izognila Saturnu, ki požira lastne otroke.
A Medeja jih ubije.
Katalog nepopisnih krutosti.

Vidim Kebero in harpije, gorgone, svinge,
kantavre, hudobne stvore v svoji dvojnosti
in jaz binglajm v vesolje iz odrezanega
Van Goghovega uhlja.
Ko on slika, jaz pesnim
in zlagam pesmi v glinasto posodo.
Pišem o glasbi, ki podžiga strasti.
O pitagorejski estetiki, harmoniji števil.
Razmišljam o apoliničnem in dionizičnem.
O bakhantskih sprevodih sodobnih pijancev.
O pasijonu, smrti in mučeništvu nesrečnikov.
O neprimerni lepoti za današnji čas.
Visoko udeležene etike, ki je sama na sebi
lepota, veličastno utelešenje popolnosti,
ki greši najhujša ponižanja človeka.

O Bog, kako je z metafizičnega kozmičnega vidika
vse platonsko lepo obarvano. Ulice žarijo
Od sijaja, pa ne sirske. Veličastno širijo svojo
lepoto begunci po svetu, njihovi otroci.
Lepoto, ki se spreminja v brezoblično snov,
pred katero si zatiskajo oči.

Zlo ni tisto, kar ni moglo sprejeti lepe oblike.
Zlo je znotraj, skvarjenost in poškodba duš,
ki ni po božjem načrtu.
Ampak za nekatere lepe živali je forma bistvena.
Rablju pravimo, da je grd, ker ima grobe poteze,
prostaško pljuva, ko opravlja svoje delo,
Oblast je pa lepa, popolna, pravična, zgledna, etična.
Upravljajo jo lepi in lepo oblečeni ljudje.
Kakšne zmote o lepoti in grdoti!

Z menoj potujeta Odisej in Enej skoz žalobne megle Hada.
Potovanje seva tihoto, reka odteka v podzemlje
in svet odhaja med sferične meglice, kjer angeli
slačijo oblake in oblačijo ledene kamne Univerzuma.
A v vsaki stvari je ljubezen,
Vse lepo in grdo je povod za božansko gibalo življenja,
za mojo in tvojo navzočnost tu in sedaj.
Van Goghovo uho krvavi
in jaz pišem pesmi. Sem tam daleč
v toplokrvnih žilah galaksije, kjer se pretaka
žalost in človeška bolečina Umberta Eca,
od koder je zagledal mokri madež na
mojem zglavniku, saj mi ni vseeno, da je odšel.

Z njim sem se zapletla v ljubezensko razmerje,
ko sem prejela v novoletni dar dve njegovi knjigi:
Zgodovino lepega in Zgodovino grdega.
Za slovo bom uporabila besede Iva Svetine
iz sinove knjige in z njimi nagovorila
profesorja dr. Umberta Eca: Bodite pazljivi:
ne zaupajte obrazom, a tudi zvezdam ne.
Prvi potujejo k smrti, slednje pa so že zdavnaj umrle.
Srečno pot in mirni počitek v večnosti.
Dela velikega duha so večna!


Umberto Eco, italijanski filozof, jezikoslovec in pisatelj, * 5. januar 1932, Alessandria, Italija, † 19. februar 2016, Milano. Eco je bil rojen v mestu Alessandria v Italiji. Njegov oče Giulio je bil računovodja preden so ga vpoklicali v tri vojne. Med 2. svetovno vojno se je Umberto skupaj z mamo Giovanno preselil v majhno vas v Piemontskih gorah.

Njegov priimek je akronim za ex caelis oblatus (lat: dan z nebes), ki je prvič bil dan njegovemu dedu.

Po doktoratu iz srednjeveške filozofije in literature (Tomaž Akvinski) leta 1954 je bil najprej zaposlen na RAI v kulturnem uredništvu televizije, kasneje je med drugim predaval estetiko na fakultetah v Torinu in Milanu, kamor se je po poroki septembra 1962 z nemško učiteljico umetnosti Renate Ramge preselil, ter semiotiko na univerzi v Bologni. Na številnih univerzah, na katerih je predaval, so mu podelili tudi častne doktorate. Svetovno znan pisatelj je postal s prvencem Ime rože (1980).

Je priznani semiotik in medievalist. Nekatere ugotovitve v njegovem znanstvenem delu (Odprto delo, Odsotna struktura, Razprava o splošni semiotiki, Umetnost in lepota v srednjeveški estetiki, Moje interpretacije, Interpretacija in nadinterpretacija) so vplivale tudi na njegove romane: Ime rože, Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne in Baudolino. V njih je opazna postmodernistična predpostavka, da novo v literaturi ni več možno, mogoče pa je iz delčkov (literarne) tradicije sestaviti nove kombinacije in tako prenavljati dediščino oziroma vzpostaviti dialog literature z literaturo. Ecovi romani združujejo literarne aluzije in jezikovno znanje, oblikovano v različna družbena, zgodovinska in filozofska sporočila.

Romani

Ime rože (Il nome della rosa, 1980)
Foucaultovo nihalo (Il pendolo di Foucault, 1988)
Otok prejšnjega dne (L'isola del giorno prima, 1994)
Baudolino (Baudolino, 2000)
Skrivnostni plamen kraljice Loane (La misteriosa fiamma della regina Loana, 2004)
Praško pokopališče (Il cimitero di Praga, 2010)

Filozofska dela

Il problema estetico in San Tommaso (1956)
"Sviluppo dell'estetica medievale", v Momenti e problemi di storia dell'estetica (1959 )
Opera aperta (1962, rev. 1976)
Diario Minimo (1963)
Apocalittici e integrati (1964)
Le poetiche di Joyce (1965)
Il costume di casa (1973)
Trattato di semiotica generale (1975)
Il Superuomo di massa (1976)
Dalla periferia dell'impero (1977)
Lector in fabula (1979)
Sette anni di desiderio (1983)
Postille al nome della rosa (1983)
Semiotica e filosofia del linguaggio (1984)
I limiti dell'interpretazione (1990)
Interpretation and Overinterpretation (1992)
Iskanje popolnega jezika v evropski kulturi (La ricerca della lingua perfetta nella cultura europea, 1993)
Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove (Sei passeggiate nei boschi narrativi, )
Incontro - Encounter - Rencontre (1996 - v italjanščini, francoščini in angleščini)
In cosa crede chi non crede? (skupaj z Carlo Maria Martini, 1996 )
Cinque scritti morali (1997)
Kant e l'ornitorinco (1997)
Serendipities: Language and Lunacy (1998)
Il secondo diario minimo (1994)

Navodila

Kako napišemo diplomsko nalogo (Come si fa una tesi di laurea, 1977)

Za otroke

(ilustracije: Eugenio Carmi)

La bomba e il generale (1966, rev. 1988 - prevaja se kot: Bomba in general)
I tre cosmonauti (1966 - prevaja se kot: Trije astronavti)
Gli gnomi di Gnu (1992)
Tatjana Malec
pred 90 tedni
31.
Ad 28/
Že prevedeno na slovenščino:
Ovidij Naso, P. (2002): Umetnost ljubezni. Prevedla in spremno besedo napisala Barbara Šega Čeh. Ljubljana: Modrijan.
Ovidij, Naso, P. (1977): Metamorfoze, Izbor. Spremno besedo napisal Kajetan Gantar. Ljubljana: MK.
Ovidij, Naso, P. (2006): Ljubezni. Prevedel Marko Marinčič. Maribor: MK.
Tatjana Malec
pred 90 tedni
32.
Dodatno o Umbertu Ecu:

Ko mu je leta 2007 ljubljanska univerza podelila častni doktorat in je obiskal Ljubljano, je na predavanju v Cankarjevem domu o tem, da je prvi roman napisal tako pozno, z značilno blago ironično humornostjo povedal: »Sem znanstvenik, ki ob koncu tedna piše romane, namesto da bi igral golf.« Častni doktorat so Ecu podelile številne univerze, od moskovske Lomonosova, pariške Sorbone in londonskega kraljevskega kolidža za umetnost do buenosaireške, varšavske, newyorške, berlinske, telavivske, atenske in številnih drugih. Kot predavatelj je gostoval na univerzah Harvard, Yale, Columbia, Cambridge in Oxford.
Tatjana Malec
pred 90 tedni
33.
@31

NIsem bral, vendar (1977), mogoče je "star" prevod ...
barbadosčan
pred 90 tedni
34.
@31 - a)

@ slučajno opazil

Menim, da se Vam je v besedni zvezi na slovenščino prikradel hrvatizem/anglizem (?) - hrvaško sicer ne znam "tako" dobro, kar nekako pomeni, "sploh ne", vendar sem podobno besedno zvezo "na engleskoj (kakorkoli se že to napiše) lahko zasledil pri kolegu v Zagrebu.
barbadosčan
pred 90 tedni
35.
Imate prav, odgovarjala sem vam že utrujena, ko mi je po napornem dnevu padla koncentracija in nisem bila tako pozorna.

Pravilno se glasi: 'Slovenski prevod' ali 'Že prevedeno v slovenski jezik'.

Hvala za opozorilo. Negujemo naš materni jezik!

Lepo pozdravljeni,
Tatjana Malec



Tatjana Malec
pred 90 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 31 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 171607
Forum avtorjev: 15866 Forum teme: 34376 // Odgovorov: 1869786
Blog avtorjev: 3581 // Blogov: 85732 // Komentarjev: 1232969
Avtorji fotografij: 25803 // Slik: 219593 // Videov: 18660 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "