Norost – fikcija ali resničnost?
Če bi še živel pesnik Srečko Kosovel,
bi kraške bore spremenil
v hodeče upornike razpismenjevanja.
Na vsako slovensko besedo bi razprl dežnik.
Vsak bor bi opremil s fračo,
rogovilicem z elastiko za proženje v popačenke.
Razum in zavest ne delujeta več!
Vlada jima politični analfabetizem,
in zgodovinska amnezija.
Vlada nam imperij kapitala.
Najprej nacionalizacija, nato privatizacija.
Vselej s spodnjim delom prednjih volčjih nog.
Dogajajo se: kopičenje bogastva in korupcija.
Odtujevanje ljudi in stvari.
Postmoderna avtanazija družine.
Univerzalni jezik bebavosti v kulturi.
Globalni zasebni in nacionalni nadzor.
Pustošenje narave in onesnaževanja okolja.
Družbeni konstruktivizem je prignan do absurda.
Čreda drvi proti rdečemu.
Le kje so skrite pokrajine teh čudih bitij
z umetno oplojenimi možgani iz epruvete.
Izbranci za osemenjevanje,
ki čredijo bežeče horde,
dvigujejo havbe
in lomijo pokrove možganom.
Bitij, ki prhutajo s krili
in butajo s sencami ob stene.
O ja, kaj vse počno ti lažnivi fantasti
bahave retorike laži,
ki škripajo z zobmi in lomijo vezja robotom
in kosti izkoriščanim in nemočnim,
ki ne vedo, če še živi minimalci ali že trupla.
Kdo so ti norci, zapleteni v mreže,
teoreme nikoli dokazanih resnic.
Fantasti neuresničenih obljub in dejanj.
Inženirji duš in kreatorji lažnivih polemik,
ki kontrapunktno poneumljajo in podrejajo medije
in širše množice za »svojo« udobno prihodnost.
Bitja z inteligenco Machiavela in vzvišenega klana
z dopuščanjem fiktivne vladavine 'sodrge',
ki Izginjajo in spet prihajajo na položaje
krovnih zajedavcev in narcisoidnih povspetnežev,
ki s pooblastili 'črede' ustanavljajo kastni družbeni red.
To ni več samo postmoderni amerikanizem,
to je specialnost kontinuitete, ki se zavzema
za etičnost, moralo, pravičnost, temelječi na biologiji
močnejšega in bolj pretkanega. Kakšna farsa!
Kosovel bi se vprašal: Kdo je kriv te mizerije.


www.tatjana-malec.si

Oddano: 13.12.2016 ob 13:59:49
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Refleksivna poezija
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Kosovel ni edini, kateremu bi padel mrak na oči,
še mnogim pred njim vse to danes grdo se zdi.

Lp
Eli
pred 104 tedni
2.
mickey mouse

mickey mouse je splezal na triglav, planšarji dojijo coca colo,
biki vladajo teletom, kekec je izgibil nedolžnost, sedaj basira
s hripavim glasom, da odmeva v šentflorjansko dolino.
javne hiše delujejo v ilegali, politični bordeli so institucionalizirani.

hudič si je zgradil harem, poročil se je s farizeji. z medijskih
prižnic odmevajo votle besede. na političnih turnirjih green dragonsi
skandirajo za zmago na postmodernem dvorišču petelinjega
kikirikanja. pametni piščanci so emigrirali. jajca v prahu se pečejo

brez bojazni, da bi žlaprtki zboleli za shizofrenijo pokvarjenih
želodcev. putke so postale dreamgirls navijaško plesnih skupin.
in tako se v združenih državah slovenije mickey mouse
počuti kot doma. jutri bo postal predsednik države.

otroci se v šolah učijo o martinu krpanu, ki je doktoriral
iz švercanja soli. demokracija deluje kot legalno mamilo
s priokusom svobode, deponirane v možgane ljudstva,
verujočega v vsemogočo moč mickey mousa.

Ta pesem nekako paše k tvoji. ..;)
Borut Petrovič Vernikov
pred 104 tedni
3.
Edvard Kocbek je o Srečku Kosovelu(18. marec 1904, Sežana,† 27. maj 1926, Tomaj), izrazil prepričanje, da je bil upornik proti fašizmu, človek, ki je raziskoval in iskal smisel sveta in življenja. Zato bi bil tudi nad današnjimi razmerami zagotovo razočaran. Spomnil je, da je Kosovel zelo zgodaj zaslovel in da so ga dijaki v Trstu že kmalu brali. Sklenil pa je z ugotovitvijo, da je Kosovel pri dvaindvajsetih letih dosegel modrost osemdesetletnika. Leta 1920 se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Srečko Kosovel sodi tako po svojem literarnem kot političnem delovanju med antifašiste - tigrovce.

Ne smemo spregledati narodne zavesti, modrosti in njegove odločnosti kot primorskega pesnika, kritika in publicista, ki se je leta 1920 odzval na fašistično politiko Italije, posebno ob požigu Narodnega doma v Trstu. Pesnil je pod vplivom moderne, posebej impresionizma. Prevladujoči motivi so kraška pokrajina, mati in smrt s simbolnim pomenom (Balada, Bori, Vas za bori, Slutnja), zato ga upravičeno imenujemo »lirik Krasa«. Njegova poezija prerašča v prispodobo narodne ogroženosti. Kosovel je prešel v ekspresionizem in razvil vizionarsko, družbeno in religiozno tematiko z osrednjo idejo o osebni in kolektivni apokalipsi, ki v sebi nosi očiščenje krivde in stvarjenje novega etosa. Je eden največjih duhov in vizionarjev tistega časa. Zato sem v pesmi metaforično uporabila prav njega, njegov lik, ki je nam Primorcem tako blizu in zapisala

Če bi še živel pesnik Srečko Kosovel,
bi kraške bore spremenil
v hodeče upornike razpismenjevanja.
Na vsako slovensko besedo bi razprl dežnik.
Vsak bor bi opremil s fračo,
rogovilicem z elastiko za proženje v popačenke.


(Vir: Srečko Kosovel: Integrali, 1927, Kalejdoskop, 2012, Pravica 2012; Gizela Polanc Podpečan: Kosovelovi
Integrali in filozofska misel F. Nietzscheja, jezik in slovstvo, štev. 47, 2001/02; Marija Mitrovič, Fantastika v delu Srečka Kosovela, apokalipsa 2004, Franc Zadravec: Razprave in članki, Srečko Kosovel o pesniku in umetništvu (1920-1924))

Franc Zadravec je o Srečku Kosovelu med drugim zapisal: Življenje je Kosovelu odmerilo ravno toliko let, da je napesnil pomemben opus in si izčistil pogled na pesniško umetnost Njegovo razmišljanje o umetnosti je sicer pretrgano,nekončano in odprto, vendar ga oznamujejo tako pomembna načela, da jih ne moreta prezreti
niti zgodovina slovenske poetike in estetike niti zgodovina umetnosti in filozofije. Med letoma 1920 in 1926 si je zapisal toliko misli o umetništvu, še posebej o pesništvu, da ni lahko pogledati njihovih širjav in globin.

Nikakor ne gre prezreti, da je tako razmišljal že februarja 1923 in da je že tedaj, kot kaže prvi stavek citata, povezal lepoto tudi s stanji, kot so boj, trpljenje, resignacija, prezreti ne zato, ker se boj, trpljenje in resignacija z umetniško besedo ne izoblikujejo v idilično lepoto ali v lepoto, ki Kosovela ni zadovoljevala ne tedaj ne pozneje. Vendar o tem v nadaljevanju. Ko je razmišljal o vzroku za brezkrvnost nekaterih sodobnih pesnikov, je ugotovil, da jim »stremljenje po lepoti« ni bila notranja nujnost, da so bili esteticisti, uživaška estetičnost pa njihov grobar: »... današnji umetniki usihajo samo radi tega, ker so se naučili iskati v
umetnosti estetike, ker jim ni nujna življenjska potreba in je zvezana z njihovim življenjem le intelektualno«.'" Imenoval jih je »mrtvi esteti«, »knjižni molji«, ki se uče umetniških oblik, se pravi nečesa, česar se po njegovem ne da priučiti. Njihova zmota je bila, da so umetnost zamenjavali z »uživanjem lepote« in niso razumeli, da je umetnost mogočna sila, ki vodi življenje, kakor ga vodita politika in gospodarstvo, vodi kajpada s tem daljnosežnim razločkom, »da je religiozno duhovna sila, ki je obenem predpodoba človekove enotnosti in popolnosti.
Tatjana Malec
pred 104 tedni
4.
odlično ٩(-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 104 tedni
5.
Hvala!

Lepo pozdravljam.
Tatjana Malec
pred 104 tedni
6.
Borut, pozdravljen,
ne vem, če bi s svojo pesmijo prepričal Srečka Kosovela,
saj tedaj niso imeli mickey mouseja, ne coca cole, ne green dragonsev.
V času fašizma ni bilo šale. Beri njegovo pesniško zbirko 'Kalejdoskop'
SrečkoKkosovel: Kalejdoskop: izbrane pesmi. Prevod: Karolina Bucka
Kustec, Vnanje Gorice: KUD Police Dubove, 2012 (Zbirka Zlati čoln)

KONS: ABC (Kalejdoskop, str.168)
Ostani mrzlo, srce!
Cinik.
Transformator.
Orient ekspres v Pariz na viaduktu.
Okovi na rokah.
Avtomobili tečejo.
Jaz ne morem.
Moja misel-elektrika
je v Parizu.
Vonj medicin
s klinik.
Fuj -
Pljuj, zaničuj.
Fuj, fuj,
fuj!

Tatjana Malec
pred 104 tedni
7.
Tatjana, mickey mouse je zgolj pesniška parodija, na današnjo situacijo. Srečko Kosovel, bi jo, v to sem prepričan, vsekakor razumel. Prepričevati pa z njo seveda nimam namena nikogar, to ni bil moj namen. Danes seveda živimo v obdobju neoliberalizma, ki pa ni nič majn nevaren od fašizma. Kosovelov Kalejdoskop imam doma.

Lep večer ti želim.
Borut Petrovič Vernikov
pred 104 tedni
8.
Kalejdoskop - ga prebiram. Zelo zanimiv je uvodnik, ki pove o Srečku Kosovelu, njegovem ustvarjalnem delu in dobi, v kateri je pisal, več kot smo doslej enciklopedično vedeli. Seveda obstaja več načinov kako razumeti in misliti poezijo, kar velja tudi za Sečka Kosovela in vse nas.
Tatjana Malec
pred 104 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
26 27 28 29 30 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
31 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 211718
Forum avtorjev: 15897 Forum teme: 34495 // Odgovorov: 1878655
Blog avtorjev: 3596 // Blogov: 87727 // Komentarjev: 1250840
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 224143 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "