Ozvočeni montirani dahavski procesi v Ljubljani
Ena največjih povojnih sramot bivše komunistične državne oblasti so bili povojni zmontirani dachauski procesi. Dahavski procesi v Sloveniji je naziv za skupino politično montiranih sodnih procesov med leti 1947 in 1949. Priprave za zmontirane dahavske procese so se začele v Sloveniji že leta 1946.

Nesporno dejstvo je, da se je po nalogu iz Sovjetske zveze in Kominterne razširila teza, da je tisti, ki je v dahavskem taborišču preživel, izdajalec in kolaborant z nacisti. Tudi moj oče je dahavsko taborišče preživel … Med preiskavami so obravnavali 7380 Slovencev; obravnavanih je bilo tudi 2144 tujcev; obsodili so 37 oseb; proti trem so preiskovalni postopek ustavili. Trije so med preiskavo umrli. (Vir: Dahavski procesi, Promemorija, Branko Ziherl, stran 30, Komunist, 1990).

O kronološkem poteku priprav in poteku razveljavitve dahavskih procesov 1946–1986 obstaja omenjeno raziskovalno poročilo z dokumenti. V študiji raziskovalne skupine, ki jo je vodil dr. Ljubo Bavcon, je skop opis poteka dogodkov s policijskimi preiskovalnimi metodami torture in izsiljevanj, z aretacijami, vse do usmrtitve na smrt obsojenih konec leta 1950. Raziskava navaja, da ni podatkov o grobovih usmrčenih in tudi drugi podatki so izginili (Inštitut za kriminologijo, leto 1989, raziskava št. 85).

Dahavski procesi v Sloveniji je naziv za skupino politično montiranih sodnih procesov med leti 1947 in 1949. Priprave za zmontirane dahavske procese so se začele v Sloveniji že leta 1946. Na 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije je aprila 1986 dokončno odpravili obsodbe dachauskih procesov, in sicer:

• predhodni proces - Puflerjev proces (maj 1947)
• 1. dachauski proces (april 1948)
• 2. dachauski proces - proces proti Jožetu Mavcu in Francu Malenšku (maj 1948)
• 3. dachauski proces - proces proti Mitji Sark (maj 1948)
• 4. dachauski proces - proces proti Francu Žumru in Alojzu Veršniku (maj 1948)
• 5. dachauski proces - proces proti Janku Ravnikarju (julij 1948)
• 6. dachauski proces - proces proti Kopaču, Bohincu, Brezarju in Vidmarji (avgust 1948)
• 7. dachauski proces - proces proti Reziki Barle (avgust 1948)
• 8. dachauski proces - proces proti Figarju in Ranzingerju (junij 1949)
• 9. dachauski proces - proces proti Marčanu (september 1949)
• 10. dachauski proces - proces proti Fakinu, Mrzelu in Petraku (oktober 1949)
• v času preiskave so obravnavali 7.380 Slovencev, med njimi tudi mojega očeta Ivana Gašperčiča (osebek medicinskih preizkusov zdravil za zdravljenje tuberkuloze, osvoboditev je dočakal na malarični postaji), je bil določen za ilegalno usmrtitev, ki naj bi jo opravil likvidator Edvard Mielnischzek s skupino, ki ga je tudi v hiši napadel
* obravnavanih je bilo tudi 2.144 tujcev;
• obsojenih je bilo 37 oseb;
• proti trem so ustavili preiskovalni postopek;
• trije so umrli med preiskavo;...
• preiskovalci: podpolkovnik Ivan More - Žan (vodja), Kamilo Hilbert, Branko Ivanuš, Nace Majcen, Martin Renko, Franc Pirkovič, Karlo Sagadin, Rado Škraba, Aleks Winkler
* javni tožilec dr. Vladimir Krivic
































Taborišče Dachau je bavarsko mesto (48°15′N 11°27′E), 20 km oddaljeno od Münchna in ima 40.000 prebivalcev. Prve omembe mesta segajo v 8. stoletje, v zgodovinskem mestnem jedru pa se nahaja grad iz 18. stoletja. Dachau je najbolj poznan po koncentracijskem taborišču, ki je bilo prvi večji tovrstni objekt nacističnega režima. Kot preurejena tovarna smodnika je taborišče odprlo svoja vrata že leta 1933. Koncentracijsko taborišče Dachau je bilo ustanovljeno 21. marca 1933. Bilo je prvo koncentracijsko taborišče, ustanovljeno s strani nacistov. Eden glavnih pobudnikov je bil Heinrich Himmler, ki je bil takrat načelnik policije v Münchnu. Taborišče so takrat opisovali kot prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so »prevzgajali« politične nasprotnike (antinaciste). Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva, na severovzhodnem delu mesta Dachau, v južni Nemčiji. V prvem letu so sem zaprli okrog 4.800 jetnikov. Na začetku so v glavnem zapirali nemške komuniste, socialne demokrate in druge, ki so kakorkoli nasprotovali nacizmu. Čez čas so bili kandidati za »prevzgojo« Jehove priče, Romi, homoseksualci, označeni kot asocialci in kriminalci. S časom je sem prihajalo vse več judov. Sprva so jih zaprli, ker bi naj pripadali kateri izmed prej naštetih skupin, ali so jih zaradi manjšega prekrška obsodili na dosmrtno ječo, oziroma da so svojo kazen do smrti prestali v taborišču. V začetku leta 1937 so SS enote zadolžile ujetnike, da prenovijo stavbo taborišča Dachau na območju sedanjega taborišča. Jetniki so bili prisiljeni v to delo. Morali so zrušiti nekdanjo tovarno streliva, bili so pod velikim psihičnim pritiskom, pogoji za delo so bili izredno slabi. Stavba je bila zgrajena v sredini avgusta 1938, taborišče je bilo bistveno spremenjeno. Delovalo je do leta 1945. Tako je Dachau postal prvo učinkovito taborišče v takratnem tretjem reichu. Število judovskih jetnikov je vedno bolj naraščalo, najbolj je naraslo 10.-11. novembra 1938, ko je Hitler izvedel Kristalno noč in zaprl 10.000 judov. Večina je bilo moških, ki so jih kasneje izselili iz Nemčije. Taborišče je bilo del vojne center za vaje za SS enote, kjer so na nek način razvijali uničevalske in prevzgojitvene tehnike. To taborišče je bilo na nek način vzgled in vzor vsem ostalim, ki so jih odprli kasneje. Taborišče je bilo razdeljeno v dve območji: ožje taborišče in območje krematorija. Taboriščna cona je zajemala 32 barak. V teh so bili jetniki z različnim statusom; v taborišču so bili zaprti skoraj izključno moški. Del barak je bil urejen kot hiralnica. Del prostorov je bil rezerviran za medicinske poskuse na ljudeh. Glavna pisarna je bila odklenjena in dostopna le posebej določenim osebam. Na ograjenem zemljišču je morala biti posebna kuhinja, pralnica in drugi funkcionalni prostori. Leta 1942 so krematorijsko območje postavili zraven glavnega taborišča. Vključeval je star in nov krematorij, torej so eno stavbo dogradili. Število žrtev v drugem krematoriju ni nikoli popolnoma natančno raziskano. Taboriščniki, ki so zboleli ali bili prešibki za delo v taborišču so bili poslani na »evtanazijo« v center blizu Linza v Avstriji, kjer jih je bilo ubitih nekaj tisoč. Kaznovali so jih tudi z obešanjem. Tako v Dachauu kot tudi v ostalih nacističnih taboriščih so na jetnikih izvajali medicinske poskuse, kot so: preizkus zdravila proti tuberkulozi, drugi antibiotiki, analgetiki. Jetnike so pustili krvaveti, da so z njihovo krvjo lahko s transfuzijo pomagali, komur so pač želeli. Na tak brutalen način je umrlo kar nekaj jetnikov. Poleti 1944 je bilo v sklopu Dachauskega taborišča zgrajenih že 300 manjših taborišč, ki jih je zgradilo 30.000 jetnikov, ki so delali res trdo, dan in noč. Mnogo jih je od težkega in napornega dela umrlo. Bolj kot se je bližal konec vojne, bolj so nacisti forsirali Nemce, ki so bili proti nacizmu in jih pošiljali v taborišča. Sprva v lokalna, kasneje so jih na veliko premeščali v Dachau. Pot je bila dolga, hrane in vode skorajda ni bilo, torej so jetniki prišli izmučeni in na smrt izstradani, če že niso po poti umrli. 26.4.1945 so Američani prešteli okrog 70.000 zapisanih žrtev in zapornikov v Dachavu in sestrskih taboriščih. Največ je bilo političnih nasprotnikov, na drugem mestu so bili judje. Tri dni kasneje so Američani osvobodili Dachau. Število žrtev med leti 1933 in 1945 se giblje nekje okrog 188.000, med leti 1940 in 1945 nekje 28.000. Evidentirane so žrtve, ki so umrle po prihodu v taborišče; številen so pobili še preden so jih popisali. Čisto natančno število žrtev nikoli ne bo popolnoma jasno.

To pretresljivo mesto človeškega zločina sem si ogledala tako taborišče kot muzej, barake in krematorij.

Oddano: 20.01.2012 ob 16:19:32
RTV Kategorija: Ljudje
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 191 | Ocena 3.4 od 15 glasov

Blog: Komentarji
Ni komentarjev.
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 202746
Forum avtorjev: 15891 Forum teme: 34470 // Odgovorov: 1876642
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87229 // Komentarjev: 1246504
Avtorji fotografij: 26311 // Slik: 223235 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "