Poljub
Oči žarijo skozi obraz
v zrcalu dneva.
Oko se je ustavilo
na njegovi senci,
ki je izginila v mrak.
Odšel je skozi prasoj.
Glas prebija zidove
In drobi čeri molka.
Odjeknil je krik tišine!
Med obrisi ladji oblakov
veter odnaša ptice v jati.
Sedim na golem stolu
In sejem besede
na belo podlago.
Poslovilno pesem lastovki,
ki je odletela kdove kam
kakor človek, ki odide
In ne veš kam je odšla.
njegova navzočnost.
Tu bo kmalu snežilo
v toplo nedrje.
Sinji kristali krasijo
njegovo zatočišče.
Srce čaka
na obredni ples spomina.


www.tatjana-malec.si

Oddano: 09.12.2016 ob 23:03:02
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Erotična lirika
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Poljub,
obredni ples spomina...
Vsak ga po svoje čuti.
Klimt,
ti,
celo jaz.
Grdo je podcenjeno bogastvo različnosti.
sanpjer
pred 100 tedni
2.
Pozdravljeni Sanpjer,

Einsteinova fizika predvideva, da je veljavnih stališč na enoto časa ali prostora toliko, kolikor je opazovalcev. V kvantni fiziki je temelj vseh resničnosti POLJE NESKONČNIH MOŽNOSTI - kvantni vakum. Da o kvantnem vakumu občutenja poezije niti ne govorim.

Lepo pozdravljam.
Tatjana Malec
pred 100 tedni
3.
Hočeš reči, da je bil Kosovel kvantni fizik, ali da so kvantni fiziki pesniki?
Spet se hecam,
lep pozdrav!
sanpjer
pred 100 tedni
4.
Sanpjer, želela sem povedati, da občutenje in razumevanje poezije sega v polje neskončnih možnosti. Pesnik Srečko Kosovel je napisal Pesem

Kons 5

Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
oboje = 0
0 =
= 0
A B <
1, 2 3
Kdor nima duše
ne potrebuje zlata
kdor ima dušo
ne potrebuje gnoja.
I, A.

Zapisal je tudi: Odprite okna! Nevihtni zrak prihaja v sobo, novo vzdušje nastaja, polno ozona, polno krepkega zdravja!

Odprite okna, odprite duri: Novi človek prihaja.
Srečko Kosovel, julij 1925

Kvantna fizika je danes najpomembnejša, a hkrati najbolj nenavadna teorija, ki opisuje naravne zakone. Mnogi vrhunski fiziki, med katerimi so tudi Nobelovi nagrajenci, zagovarjajo razumevanje enačb kvantne fizike na tak način, da šele zavest ustvari realnost. Torej z našo zavestjo dobesedno ustvarjamo realnost.
Tudi poezijo!

Lep pozdrav.
Tatjana Malec
pred 100 tedni
5.
Tatjana, današnji sonček in ta svetla pesem sta mi polepšala dan. Hvala.

Lp,
Borut
Borut Petrovič Vernikov
pred 100 tedni
6.
Zelo mi je všeč

:-)

Lp

U.
Eli
pred 100 tedni
7.
Še malo, pa bo kvantna mehanika že na osnovnošolskem jedilniku, ne glede na to, koliko šolarčkov bo razumelo osnove. Nič ne de, zavedali se bodo, da se vse ne konča pri gumici na frači in paraboli poševnega meta izstreljenega kamna,
Komaj malo dlje smo prišli v mojih časih v gimnaziji.
Res sem se hecal, ko sem skušal povedati, da se je Kosovelova fantazija dotaknila roba tedanjega sveta. Koliko lahko zavest ustvarja realnost ne vem, Higgsov bozon je celo za največje svetovne ume neulovljiv delec. Ne bom šel gledat, bom kar po kmečko rekel, da nečesa kar neskončno hitro razpade ne moremo proučiti, torej se vračamo k zavesti in prepričanju. Veri, če hočeš.
Oh ti moderna metafizika, ko bi skoraj lahko rekli, da veljajo Kosovelove ne-enačbe in pol-enačbe. Le kako bi to napisal, bi ga zanimala fizika, ali samo metafizični dotiki, če bi dlje živel???
Pa spet nisem preverjal kje točno smo bili takrat z znanstvenimi dognanji in teorijami.
Kakšno tvojo pesem izredno moćno občutim. Ulovim tiste kvante - osnovna čustva, na katere sem uglašen.
V kakšni drugi pesmi se pa zgubim v delcih.
Nikdar ne bom rekel, da ostani pri kvantih.
Pesniku ni bistveno, kako daleč je rob njemu domačega sveta. Vrže pesem v svet.
Čuti jo, razume jo, rodi jo. Včasih je pesniku dovolj, da ga občuti en sam človek.
Javim se kadar se me kaj močno dotakne.
Zdaj sem pa vse povedal.
Lep pozdrav izpod zvezd ki tako lepo mežikajo. Svetlobi je nekaj na poti v praznini vesolja.
Planeti ne mežikajo, so preblizu.
Luna je pa že tako blizu da me pogosto trka.
Ampak celo tega, da te luna trka nekateri ne razumejo!
Hudooooo!



sanpjer
pred 100 tedni
8.
Sanpier, pozdravljeni,
lepo je, če govorimo o poeziji v luči diskurza, kar posebno cenim. Srečko Kosovel je raziskoval in iskal smisel sveta in življenja. Zavest gotovo ustvarja realnost, to imam priložnost videti na medijih in na vsakem koraku. Rekla bi, da Adornova filozofija sega v območje metafizike. Za moje razumevanje človeka kot celote je zagotovo širša ( obožujem filozofinjo, prof. Cvetko Töt).

Pravzaprav pri filozofiji gre za dobrino omike in prestiž izobrazbe. Vsekakor je utopija konstitutivni del Adornove negativne dialektike in predstavlja dejstvo, h kateremu se je treba vedno znova vračati. Svet je nekaj neskončnega in se identificira z absolutnim. Gre za vprašanje zavesti, za refleksije, za obnašanje duha. Resnica ni absolutna, temveč je časovni uvid, ki pa ne more biti po ideoloških pretenzijah, ker odvzema mišljenju samostojnost, s tem izginja koncept svobode in samoodločanja. Možnost upanja omogoča gibanje pojma, ki mu ona sledi. Gre za filozofijo priti s pojmom čez pojem, za mišljenjsko perspektivo, za avtonomijo mišljenja.

Dialektiko določa narava bivajočega, zato nesporno velja za moč vsebinskega razmišljanja, kar upoštevata tako Hegel kot Adorno. Vendar Heglovo pozitivno pojmovanje dialektike ni več podlaga za prevladujoči vzorec dialektičnega razmišljanja, iz tega pa še ne sledi, da je dialektiko treba opustiti in jo po sesutju materialistične filozofije boljševiške provenience, jo obravnavati kot nekakšno filozofijo v mirovanju. V času, ko je dialektika kot mišljenje totalitete anahronizem, je lahko resnična samo tako, da se nikakor ne odreka pojmu celote. Če mišljenje ne bi bilo zmožno izraziti in videti ničesar utopičnega, bi to pomenilo konec mišljenja. To velja tudi za poezijo. Mišljenje se ne bo nikoli odreklo utopičnemu momentu. Gre za prefinjen smisel za odzivanje. Da upanje, o katerem sem govorila, ostaja upanje, mora vzeti nase prepoved vsakršne konkretizacije – v tem je njegova resničnost. Gesta upanja je samo v tem, da se ne oprijemlje ničesar, za kar želi subjekt prijeti, ker se nadeja, da bo to trajno. Narobe je naravi predpisovati zakone s pretenzijo, da bi jo absolutno obvladovali, kar pomeni redukcijo mišljenja na metodo subsumiranja zakona pod enost uma. Moč vsebinskega mišljenja je ena izmed glavnih nalog, ki jo mora prevzeti filozofska refleksija. Kar koli že vemo, smo prej v nevednosti kot v vednosti. Vsak človek ima v sebi skrita razvnemanja, ki ga obnorevajo s poželenjem vedeti, razkriti, razumeti, dojeti, itd. Skala je visoka! Vse se razpotegne onkraj. Strast ščiti prihodnost in jo dopušča odprto. Omogoča ji, da ostaja skrivnost – nedoločena, nepredvidljiva, nedovzetna ... Ne gre več za učeno (kvantno fiziko v strogo pojmovanem pomenu besede), temveč za ljubeče. Mislim, da je najboljša hvaležnost, občutenje zadovoljstva pod gesto ljubezni, ki smo jo ljudje prenesli na ideal božjega. Avtonomnost mišljenja potrebuje spontanost in čutenje. Tu ni enotnih shem. Vse kar je, je lahko obravnavamo le kot celota, ki prepoveduje konkretizacijo vsebine in s tem je zajamčena odprtost mišljenja. Seveda mnenja so lahko različna in protislovna. Ostajamo pripravljeni za dojemanje več stvari hkrati. Gre za človeka, ki dojema samega sebe in za družbo, ki ima ontološke razsežnosti bivanja, med katere sodi tudi ontologija duha. Le celota je resničnost.

Upam, da tako lahko dojemamo poezijo.

Sicer pa podrejeno zgoraj zapisanemu, povem, da pišem tudi metafizične literarne zvrsti:
Jašubeg en Jered, novice iz Drugotnosti, fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti, Tatjana Malec pesmi: Actio in distans (Vesoljni pok, Arhaična govorica davnine, Kodirano sporočilo s Saturna, Ješči Saturn), JEJ 28/54, 55, 2014

Zvezdni prah - druga galaksija, zbir slovenske fikcije, Društvo Zvezdni prah, slovenske fikcije Maaribor, Pro –Andy, Andrej Ivanuša, s.p. Maribor: Tatjana Malec: fikcijska zgodba Hiša v globinah lumine; Pesmi Actio in distans: Messierov objekt 31, Passions, Peta dimenzija, Planet Margherita Häck, 2015.

Pišem tudi na spletu: https://otiss.wordpress.com/

Teorija strun in dimenzije v prostoru

Down the Rabbit Hole
1. Dimenzije prostora

with 52 comments

Strune, super strune, M-Teorija, osnovni delci, gradniki materije, relativnostna teorija, kvantna mehanika, standardni model, gravitacija, 4 osnovne sile, prostor, vesolje, črne luknje, antimaterija, 4 dimenzijski prostor-čas, 11 dimenzijski svet, Theory of Everything, …


Hvala za odziv in iskrenost.

Lepo pozdravljam!
Tatjana Malec


Tatjana Malec
pred 100 tedni
9.
Zavestno se odtegujem poštirkanemu okolju, zato upam da ne boš užaljena ker začenjam tako, da sem se brez vprašanja spustil na kolegialno blogersko raven in te tikam.

Tatjana, pozdravljena,
dovoli, da najprej pojasnim, da te tukaj, na teh straneh, občutim kot blogerko. Ekstremno inteligentno, razgledano in tudi izobraženo - ampak tukaj so zame vsi najprej blogerji. Razveselil sem se tvojega obširnega odgovora. Presenetil me je in me spomnil na leta, ko sem preveč zaletavo požiral misli modrecev. Veliko se je obdržalo v spominu, tako, da mi ni bilo pretežko slediti tvojim mislim in navedkom. Kakšna stvar se je najbrž malo pomešala, ampak prav hudega vakuuma ni.
Pri mnogih veleumih, ki sem jih ''spoznal'' sem opazil, da so izredno dovzetni tudi za umetnost. Ne samo pri humanistih po ''poklicu''. Zdi pa se mi, da jih ta širina pogosto nikamor ne pripelje. Sveta ne vodijo humanisti in ga nikoli ne bodo. Svet poganjajo ''fahidioti'', mnogi od njih so izjemno sposobni ljudje - žal brez širine.

Najbrž si opazila, da sem brez dlake na jeziku in poln žgečkljivih domislic. Gaussovo krivuljo inteligence sem vedno gledal kot stoječo žensko dojko. Vidim se nekje na področju areole, za Menso dovolj, ampak na bradavičko pa nikoli nisem splezal. Ta je rezervirana za take kot si ti. Vsi mlečni kanali (faktorji inteligence) vodijo v bradavico. Jaz sem spil svojo porcijo modrosti, zadovoljen sem mnogi so pili ničvredne nadomestke. Ali pa je bil kakšen kanal zamašen.

Dosti o dojkah. Veseli me, da sem še sposoben prebrati in doumeti tvoj komentar, pismo. Sam takega pušeljca misli ne bi znal nabrati in tako lepo aranžirati kot ti. To preprosto ni moj svet, ampak toliko se me pa le še drži, da sem prepričan, da mežikanje zvezd vsi vidimo. Mežikajo, to je dejstvo. Jaz sem zadovoljen s preprosto razlago in občutenjem lepote. Hudo prevzetna (spet preproste besede) se mi zdi misel, da skozi zavest ustvarjamo realnost. Po drugi strani je pa to logičen odgovor. Pa se zapira krog. Imaš prav in s tabo vsi ki tako mislijo. Naj živi dialektika! Naj živi celota!

Malo me zmanjkuje, ampak nič ne de.
Hvala ti za informacije o tvojem delu, shranil jih bom, morda pa pridem še kdaj v tako razpoloženje. Trenutno sem preveč praktično zaljubljen, da bi se mi to lahko primerilo. Razigran, nor, luna me trkne in komet Repatec mi prinese Zvazdico Zaspanko in Malega princa na moj planet, pa imamo en fajn žur.
Po naše.

Od srca ti želim, naj bo tvoj žur po tvoje lep.
Presek najinih svetov ni prazna množica!
To je lepo!

Sanpjer, bloger brez omembe vrednih podrejenih habitatov.


sanpjer
pred 100 tedni
10.
Sanpjer, pozdravljen,

odgovor me je na nek način prijetno presenetil, saj se na blogih komentatorji le redko kdaj podobno potrudijo, razen nekaterih prijateljev. Morda ste opazili, da le redko kdaj pišem komentarje pod objavljene prispevke na MMC. To pa iz preprostega razloga, ker čas namenjam predvsem pisanju literarnih zvrsti. Trenutno pišem zgodovinsko - rodoslovno knjigo in mi raziskovanje pobere veliko časa. Svoje dušne potrebe uresničujem s poezijo in vsemu kar sodi zraven. Ta moj uvod podajam zato, ker želim povedati, da v bistvu najmanj kar sem, sem blogerka. Preko MMC na nek način želim približati svoje delo bralcem. Tako stopam v stik v javnostjo, saj registriram kar veliko ogledov, kajti izdane pesniške zbirke ostanejo pogosto na knjižnih policah razen pri tistih redkih ljubiteljih poezije, ki se udeležijo literarnih večerov ob predstavitvi in želijo knjigo. Moje zvrsti imajo širok nabor, povsem človeško je, da tudi ciklus erotične lirike sodi zraven.
Kar zadeva superlativov, ki ste jih našteli, pa so zagotovo pretirani. Zelo domiselna se mi zdi vaša prispodoba za inteligenco (ženska dojka), dobra metafora za pesem! Vaša misel o žgečkljivih domislicah jemljem kot humor, ki razbije še tako trdno resnico.

Pišete: 'Hudo prevzetna (spet preproste besede) se mi zdi misel, da skozi zavest ustvarjamo realnost.' Seveda jo, saj vsakdo doživlja realnost skozi lastno zavest. Zato objektivne resnice ni. Poglejmo n. pr. kako komentirajo mediji isti dogodek in ustvarjajo družbeno realnost in oblikujejo zavest. Na področju slikarske umetnosti je že Picasso dejal, da slikarji ne bi mogli naslikati na stotine slik na isto temo, pa jih, ker vsakdo vidi drugačno svetlobo, izbere nekoliko drugačen zorni kot, letni čas, itd. Isto pesniki na tisoče pesmi je bilo že napisanih o ljubezni. Vsakdo jo opisuje na svoj doživljajski način.

Hvala, da ste mi pod vplivom razpoloženja za klepet, napisali iskrivo pismo.

Lepo pozdravljam,
Tatjana
Tatjana Malec
pred 100 tedni
11.
Dobro jutro,
nočni maraton iskrivosti je mimo. Včasih se kar kreše in kreše.
Primerjava, ki sledi, sama po sebi ni znak moje prevzetnosti, tako kot tudi moj okus ni merilo vrednosti. Ampak o okusih res ne kaže razpravljati. To je tudi moja maksima. Težje sprejemam to, da se tudi o principih ne razpravlja to, da se tudi o principih ne razpravlja.

Blog je zame še vedno stari dobri spletni dnevnik, web log. Mnogi bi radi to ''intimo'' osebne izpovedi obdržali, drugi bi radi ''vzgajali'', tretji izobraževali četrti samo čvekali in se zabavali...
Na neki točki literarnih prizadevanj sem spoznal, da moje domislice ne bodo nikoli doživele tiska. Ne klasike trdih platnic, ne digitalnega printa, ki vsakemo naročniku izpljune sveže ''natiskano'' knjigo, pa tudi spletne izdaje ne. Da bi napajal svojo lastno stran sem preveč nestanoviten. Do takega ''otroka'' bi čutil starševske dolžnosti in moje življenje bi se postavilo na glavo.

Ne bodi skromna. Nič nisem pretiraval, tako ''vidim''. Eni so v radiacijski megli vakuuma, drugi v megli intelektualne inverzije, jaz sem med tistimi, ki uživajo razgled iz planinske koče in hodijo po nadelanih poteh.
Ti spadaš med tiste, ki jim to ni dovolj, tvoje sposobnosti so večje, pa še posvetila si se ustvarjanju. Malo nerodno si zapisala, citiram: v bistvu najmanj kar sem, sem blogerka.. Saj si mislila, da v bistvu nisi blogerka, mar ne? Ampak, nisi želela negirati sama sebe, saj moraš biti vsaj malo blogerka. Če sploh ne bi bila blogerka, bi bila na blogerski strani popoln tujek.

Meni je tale stran prijetna zmešnjava, tebi je prilika približati delo bralcem. Zavedno ali ne, to je že spletni marketing. Legitimno orodje osveščanja - v tvojem nedolžnem primeru bralcev. Legitimno je celo ''osveščanje'' apatičnih množic s ciljem rekrutacije slepih sledilcev raznih perverznih idej. Zame je ''praoče'' družabnih strani Mark Zuckerberg pervertit. Facebook je zrasel iz semena zlorabe!

Aha, MMC (pa vsa druga taka mesta tudi) ima svojo politiko in svojega administratorja.
Res je, da je RTV javni zavod, ampak ne redi ga proračun. Vsaj ena dojka se polni iz prispevka naročnikov, iz vseh slovenskih gospodinjstev. Ker je tako, bi bilo perverzno, če bi bil blog na MMC ekskluziven klub izobražencev. Nihče, razen programskega sveta RTV SLO tu nima besede, in obenem jo imamo vsi. Na volitvah.
Če se ne motim, pa je že S.L. Clemens, dobri stari Mark Twain rekel, da bi volitve takoj ukinili, če bi volilci res lahko kaj spremenili.

Lep dan in dober žur na tipkah ti želim!
sanpjer
sanpjer
pred 100 tedni
12.
Še ena domislica, pa ni norčevanje iz kubizma, zgolj asociacija ob Picassovi izvavi in nekaterih portretih je.
Očitno je svetloba drugačnosti vsem v zibelko položena, kako naj si drugače razlagamo da že malčki lahko naslikajo na stotine različnih polnoglavcev???
sanpjer
pred 100 tedni
13.
Lep pozdrav, Sanpier,
moj odgovor prihaja nekoliko z zamudo, se opravičujem. Pomanjkanje časa, pisanje, družinske obveznosti. Hvala za iskrive misli s priostreno kritiško pozicijo s karizmatično prijaznostjo, ne le do blogerke, temveč tudi do sebe. Pišete: Da bi napajal svojo lastno stran sem preveč nestanoviten. Do takega ''otroka'' bi čutil starševske dolžnosti in moje življenje bi se postavilo na glavo.

Vse povedano lepo in prav z rahlim razvijanjem refleksivne potence do svoje odgovornosti in svojih domislic. Jaz vas spodbujam, da jih uredite in objavite. Lotite se dela, korektno in odgovorno speljite stvar do konca. Zagnanosti vam ne manjka in vaša zlata sončnica vam bo obrodila tudi seme.

Lepo pozdravljam,
Tatjana
Tatjana Malec
pred 100 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 31 1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 207158
Forum avtorjev: 15892 Forum teme: 34482 // Odgovorov: 1877504
Blog avtorjev: 3583 // Blogov: 87470 // Komentarjev: 1248535
Avtorji fotografij: 26330 // Slik: 223727 // Videov: 18350
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "