Prinebeščena


Med tem, ko sem v mislih
pometala, čistila in ribala umazanijo,
me je nekdo prejel za roko
In peljal na vrt, ki je bil ves zelen.
Legla sem v travo in občudovala
v ogledalu sijočo pravičnost,
ki je izžarevala ponotranjeno obličje
in mi je dala vedeti,
da ne morem pesniti v jeziku številk,
celo abeceda postaja za pesnjenje odveč.
Apokrif vznesenosti je lažen!
Rada bi mu snela masko,
saj je poezija sveti jezik,
podoben čistemu zraku.
Ne maram lažnih podtaknjenih rim,
izumetničenih besedil.
Znotraj pregibov je srž nedotaknjena,
ki te išče in zna najti,
kar tiči za trdno zaklenjenimi vrati.
Po zemlji šepa človek s težkim nahrbtnikom.
Vklenjeni popotnik se uleže v bližini njenega glasu,
Poleg njene zlikane srajce,
na belo rjuho.
Konji v konjušnicah rezgetajo
In topotajo s kopiti.
Poezija je sveti jezik,
ki govori resnico.
Resnica ni prizemljena,
je prinebeščena svetinja.
Prebirala sem vznesene besede,
ki me mi niso dale tistega,
kar sem iskala, kar potrebujeta um in srce.
Pogled se mi je odpočil na ozelelih listih,
ki so posrkali njeno luč.


www.tajana-malec.si

Oddano: 08.09.2018 ob 15:22:12
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Lirika, 8.9.2018
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Vidiš, takšna ženska bi mi bila všeč,
nej pa tiste fine, materialno bogate.
Enkrat bova šla v šumo, kre reke.
Ti mi boš govorila resnico, jaz ti bom stražar.

P.s., če nama ne bo uspelo, pobegneva domov. :-)))
Kouvran
pred enim tednom
2.
Zelo lepa poezija :)

lp tina
tintina
pred enim tednom
3.
Pozdravljeni, Kovran!

In srečna bi se sprehajala v šumi kraj reke, dokler stvariteljski dej kroži nad njo in njenim stražarjem. Ona z nasmeškom, kot govori njena pesem, objavljena pred desetimi leti na Sončevih pozitivkah.

S širokim nasmehom
torek, 19. februar 2008 @ 05:49 CET

S svojo doto.
Kot zatič duše.
Molk in glas.
V primežu senc.
Morala se bo sleči kamna.
Odreči. Izreči.
Se zateči v molk.
Izmerjena se razlaga.
Vzbuja čustvo.
Vse prinaša s sabo.
Ulico in hišo.

Še pljuča bo spravila iz sebe,
ko bo rojila kot čebela
pred panjem.
Tam je fizika.
Stvariteljski dej.
Zlati veslač.
Puščavska mana,
ki se spreminja v strd.
Medeni ščebet.
Začetek in konec.
Razprti s širokim nasmehom
zavesla ji srce.
Pravkar se je razkobalila.
Skozi tanki himen
glasilke izgovorjena.
Z vrhom drevesa
je dotaknila nebo.

Hvala za povabilo in razpoloženjski trenutek sprehoda.

Lep pozdrav,
Tatjana
Tatjana Malec
pred enim tednom
4.
Pozdravljena Tintina,

hvala za obisk in občuteno dogajanje tretnutkov zamaknjenosti v notranjosti nekega zamišljenega bivanja. Nebo je metafora za razbolela pljuča na tem planetu.

Lep dan,
Tatjana
Tatjana Malec
pred enim tednom
5.
Ha, jaz bi šel s tabo, Kouvran pa naj stražari. :-)

Tatjana, čudovita pesem! Želim ti lep popoldan,
Borut
Borut Petrovič Vernikov
pred enim tednom
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 31 1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30



Št. registriranih uporabnikov: 197740
Forum avtorjev: 15886 Forum teme: 34459 // Odgovorov: 1875619
Blog avtorjev: 3585 // Blogov: 87034 // Komentarjev: 1244199
Avtorji fotografij: 26284 // Slik: 222893 // Videov: 18361
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "