Refleksivna lirika v luči paraboličnega zrcala …
Refleksivna lirika upesnjuje razmerje pesnika do sveta. Omogoča doumevanje idej, zgodovinskih moral, resničnosti in zlaganosti predstav. Moralna večina zagovarja moralno etične vrednote, pa se po njih ne ravna. Refleksivna lirika je kakor središčna os v pesnikovi notranjosti, okoli katere se vrti in zrcali svet.

Refleksivna lirika razgrajuje dvoličnost in predstavlja neizrekljivo stanje pesnikovega srca, ki je posebno občutljivo za krivice. Sporoča, da so odrešenjske ideje, ki povzdigujejo pristransko vero v samolastno moč čistega duha v temelju lahko samo ideologija. Prava mera duhovne volje se lahko rodi le v srcu in iz nje raste substanca, ki se povzdigne nad vse prefinjene ideologije in nad človekovo pogojenost zanje.

Poezija se ne more razlagati, lahko se le občuti v dimenziji sporočila, ki se širi v neskončnost. Povezana je s pojmom resnice in etike. Njena kal vzklije v njunih koreninah. Ustvarja občutenje bivanja. Subtilno zapolnjuje psihološke dimenzije kulturne in verske praznine. Nas ukorenini v življenje. Je v službi ustvarjanja in spodbujanja razmisleka. Ob pravem času vzklikne pravo besedo. S pravo mero in dovolj glasno. Njena luč osupne in moč besede lahko tudi zaboli. V njej vidim sledi človeških stopinj, izkušenj in slišim tiktakanje ure. Je v času in izven njega. Aludira na zgodovinski trenutek in drami vzrejeno družbeno elito. Zgodi se ji, da se preteklost spremeni v sedanjost. Resnično si želim in upam, da bo refleksivna lirika pripomogla k razmisleku in preurejanju duha.

V svoji metafizični pogojenosti metafora sesuva preživele mite in ukinja grenkobo izločenosti od samega sebe, pa zadušljivost in dolgočasnost bivanja. Refleksivna lirika pridobiva v literaturi pomembno mesto. Fatamorgana idealne družbe se je kot žareča krogla zvalila po strmem pobočju v gorečem sodu v ledeno reko. Straža je odgnala preteple pse od preobložene mize. Trop tuli skoz drobovje. Refleksivna poezija je pridobila na moči besede. Udejanja se z rahlim pridihom naznanila o prihajajočem novem življenju. Njen imperativ je nezlagana vest. Pesnik si ne želi postati avtoriteta, ki poteguje ločnice skozi zgodovinske morale. Ko zacveti lirika, je vrt dišeč, včasih svetloba eksplodira in se iskri. Pesnik se pogosto ugrizne v jezik, ko bi se moral izreči. Refleksivna lirika ustvarja organski odnos z bralcem, širi opojnost pesnikovega zanosa in ne vrtoglave praznine. V njej iščemo resnico, ki ustreza potrebam ljudi, ki živijo ogroženi in negotovo življenje. Refleksivna pesem bi lahko bila tudi skulptura kiparja, ki oblikuje svet. Zidaki življenja vzniknejo iz notranjosti in iz njih se oblikuje stvaritev, ki naj bi bila nov človek. Pesnik Goethe je dejal: Mar ni jedro narave človeka v srcu? V mislih je imel biti v notranjosti narave same, notranjem dinamičnem sodelovanju z velikim in obsežnim procesom nastajanja, ki iz njega kot duha in njune večne substance privrejo na dan vse naravne lepote. Gre za notranje ponaravnanje človeka, ki si je s preveč napuha izvolil gospodovati svetu. Človek si je vzel pravico do nadmoči, pesniška refleksija pa prinaša drobtinice, s katerimi nahrani duha in izvrši poravnavo med človekovo močjo in duhom.

Refleksivna lirika ni naključje, sodi v današnji čas. Je izrazito človeška, izraža skrb za človekove tegobe in krivice. Pogojujejo jo bolečina, strah, zlo in svetovni nered. Nagovarja na transformacijo, na približevanje bližnjemu, kar bi vsakdo moral storiti: Si izprašati svojo vest in spremeniti sebe.

www.tatjana-malec.si

Oddano: 14.09.2016 ob 20:46:56
RTV Kategorija: Kultura
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Vesel praznik,primorka!
ponosnikmet
pred 95 tedni
2.
Ponosnikmet, hvala.

Moj današnji prispevek govori o refleksivni poeziji.
Ko se iz bolečine porodi reflekcija, se rodi tudi poezija, o kateri govori moj prispevek.

Tu bi omenila svojo pesniško zbirka Odstiranj, ki je sad spomina na očetovo trpljenje in na duhovno bivanje njegove večno žive podobe. Tako po izrazu kot po vsebini je prežeta s simboliko, ki odstira zamolčanost, obdano z občutki nepremagljive tesnobe otroka in očeta, zastrte z mrakom vojnega in povojnega časa. Bolečina, iz katere je klilo upanje, je odkrila novo razsežnost, ki se je iz trpeče zavesti prelila v poezijo. Prav poezija, objavljena v pesniški zbirki Odstiranja, pa pomeni dopolnitev v izrekanju dolgo iskane resnice.

Prisluh neslišni notranji govorici, rojeni v globini ranjene duše, je oseben in presega vse ontološke principe posameznosti. Človeškost in ljubezen postavlja na prvo mesto. Pesniški jezik je zapolnil praznino sredi sklenjenega usodnega kroga življenja in smrti. Stiske govorijo v notranjem jeziku. Pričujoča poezija ima obrambno in očiščevalno moč. Odpira otroško dušo, da se izlije tišina noči v jutranjo roso. V temi ždita trpkost in žalost, ki se prevesita v sončno jutro in svetlobo dneva. Naposled pesnica konstituira moralni lik očetovega jaza! Nasilje pomeni človeško izpraznjenost civilizacije, ko ljubezen omahne pred interesi in je človeško življenje ponižano in razosebljeno kot talec izrojenega in popačenega človekovega sobivanja. Otrok ne more oblikovati svojega notranjega sveta po svojih čustvenih potrebah in nihče na tem svetu nima pravice njegovih čustev zreducirati na pojem ukradenega otroštva. Raznarodovanje in omejevanje človekove svobode izražanja v maternem jeziku je ponižujoče in je zlovešče uničevalo narodovega duha, zato želim najprej spregovoriti o ranjeni mladosti svojega očeta. Takrat je bil prisiljen sklanjati glavo pred fašističnim tiranom, ki je izgubil sposobnost biti moralen in spoštljiv do identitete otroka drugega naroda. Iz prizadetosti zagori v duši iskra, ki jo prižge zdrava ustvarjalna naravna moč biti in ostati človek. Zgodba označuje trenutek, ko se otrok vpraša: »Zakaj bi me poniževali? Ali je naša nacionalna kultura kaj manj vredna od tuje?«

To naj bo dovolj za razmislek ob prazniku Vstala Primorska.

Tatjana Malec
pred 95 tedni
3.
Bravo. Zelo čutno...
Lep dan še nadalje
U.
Eli
pred 95 tedni
4.
Uroš, hvala za obisk.
Lep jesensko toplo ožarjen dan.
Tatjana Malec
pred 95 tedni
5.
super zapis !

in čestitke ob prazniku primorka ( Dan vrnitve Primorske k matični domovini ) ٩(-̮̮̃•̃)
jazbina
pred 95 tedni
6.
Jazbina, hvala za obisk in čestitke ob primorskem prazniku.
Tatjana Malec
pred 95 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "