Rodoslovje - priimek Grosser, Grosar
Priimek Grosser izhaja iz Šlezije in Saške. Zaradi dolgoletnega preganjanja luterancev se je razširil po vsem svetu. Verniki so izgubili državljanske pravice in so bili izgnani iz države.V času državljanskih vojn je bilo uničenih veliko cerkva in s tem evidenc o družinskih povezavah, posebno po propadau dinastije pruske Hohenzollern in razpadu Avstro-ogrske monarhije. Podatki se sedaj iščejo po raznih rodoslovnih virih.
Mednarodno akademsko nemško, ameriško in avstralksko rodoslovno združenje - Federation of East European Family History Societies (FEEFHS) je bilo organizirano leta 1992 kot krovna organizacija, ki spodbuja družinske raziskave v vzhodni in srednji Evropi brez etnične, verske ali družbene razlike. Zagotavljajo podatke o povezavah do nekaterih virov informacij o nemških priseljenskih družinah.
Raziskovanje priimka Grosser sega daleč nazaj. Karl der Großer (Charlemagne), se je rodil 2. aprila 742, v severo-zahodni Evropi. Postal je poveljnik zahodne Evrope. Pri starosti 26 je podedoval kraljestvo frankovske države, skupaj z bratom. Evropa je bila tedaj zelo nemirna. Karel Veliki je okrepil svoje kraljestvo in zagotovil red. Pod kraljestvo Karla Velikega so spadale sedanja Francija, Belgija, Švica in Nizozemska, vključno s polovico Italije in Nemčije, kakor tudi določeni deli Avstrije in Španije. Karel Veliki je menil, da mora vlada delovati v korist podložnikov in je veliko državo poskušal utrditi in poenotiti z izboljšanjem življenja svojega naroda. Spodbujal je trgovino,izboljšal način kmetovanja in pospešil širjenje krščanske vere. Charlemagne ali Karel Veliki je umrl leta 814, v Aix-la-Chapelle, zdaj znan kot Aachen.
Vital Statistics: b. 2. april c. 742 d. Januar 28, 814, Aix-la-Chapelle, ali Aachen, v Avstrazije
Naslovov: imenovane tudi Charles I, Byname CHARLES VELIKA, francoski CHARLES LE GRAND, latinsko Carolus MAGNUS, nemški KARL DER Grosser kralj Frankov (768-814), kralj Langobardov (774-814), in cesar (800 -- 814).
















Grosser je dedni priimek. Raziskava je pokazala, da je Grosser priimek, ki izvira iz vzdevka, ki je bil dan prvi osebi, ki je uporabila vzdevek kot ime.
Nekateri viri govorijo, da je imel prvi to ime Karel Veliki.
Viri govorijo, da izhajajo Grosserji iz Šlezije. Mesto iz katerega naj bi ozhajali Grosserji je zdaj znano kot Zielona Góra, Poljska. Svet je poseljen z godzovi, ki ležijo v bližini reke Odre, od koder povezujejo poti in železnice mesti Berlin in Varšavo.
Potomci Grosserjev v Avstraliji opisujejo, da so odpluli iz pristanišča Hamburg z dansko ladijo 30. junija 1841 in da so pobegnili s tega območja, ko je pruski kralj Frederick William III siromašil deželo s preganjanjem luteranskih vernikov. Zagovarjal je silo in imperialni nadzor do verskih obredov.
Viri govorijo, da bilo koncem leta 1998 približno 770 Grosserjev v ZDA, v precej manjšem številu pa tudi še v Avstraliji. Priimek Grosser je v Šleziji zelo težko najti, saj so vsem luterancen, ki so bili rojeni v času vladavine Friderika III, bile odvzete državljanske pravice. Rojstva in smrti so bile registrirane le v cerkah, v katerih so bile opravljene, ki so pa bile pozneje porušene in je žal prišlo do uničenja teh podatkov.
Grosserji izhajajo iz znamenitih družin, ki so imele svoje grbe. Simbolika izhaja iz družinskih tradicij.
Prikazan je avstralski grb Grosserjev, ki je oblikovno spremenjen. Grb je iz 13. stoletja in je prikazan v spremenjeni obliki tradicionalnih grbov 18. stoletja. Simbolizira predkrščanstvo. Smisleno simbolizira božje potnike in stolp, v obliki obeliska, generičnih Schlesianskih Groseser (Großer) Family Crest (Großer Familienwappen). Stolp ali zlato simbolizira nebesne luči, veselje in čast. V ozadju je lisast in zelo obrabljen, Izražen je meč z rezilom. Lev s svojimi nogami meri na knjigo in kaže skozi Izobraževanje skozi posebna vrata vhod v stolp. Lev s prevladujočim znanjem se kaže na poroki v jeziku agleških in francoskih tradicij, ki prevladujejo v Avstraliji in Novi Zelandiji in izhaja izvrino iz nemške družinske tradicije.
Tradicionalna krilata čelada predstavlja svobodo, hitrost, modrost in večvrednost., Opozarja na klečeplaznost. Zlati viteški plašč je obdan s kaskadami. Zelena barva predstavlja vode doma, ki delijo družine na Nova Zelandijo in Avstralijo s Šlezijo in Prousijo. Tradicionalni grb v izvirniku je bil popravljen. Grb je namenoma nedokončan, z vizualnimi napakami, v skladu z dobroto srednjeveške božje tradicije, ki zapušča stvari delno nedokončane.











Znameniti Anton Grosser iz istoimenskega rodu je oblikoval klavir in ga leta 1867 razstavil v Parizu.
Na slovenskih teleh se je naselil priimek Grosser, ki so ga pozneje poslovenili na Grosar. Moj praded, sin Matije Grosserja, Mihchael, lesni trgovec je nosil še priimek Grosser, moja babica Marija, pa je že nosila priimek Grosar.
Po podatkih zavoda za statistiko - ZSSP, 2006 je priimek Gorosar ohranilo: 81 nosilcev Tolminske, 62% Goriške, 12% Savinjske, 7% Gorenjske, 7% Koroške in 5% iz Obalne regije.
Zgodovinsko ozadje preganjanja luterancev opisuje časopis Dolenjske novice, št. 23, 1918, Knjižnica Mirana Jarca, ki govorijo o nasilju nemškega cesarja Ferdinanda, izvoljenega 20.marca 1619, po smrti Matije, ki je zavladal luteranskim deželam Šleziji, Moravski, Erdeljski in Ogrski. Viri opisujejo, kako so Čehi začeli siloviti boj zoper Ferdinanda v Gornji in Spodnji Avstriji. Ti viri pišejo, da je Dunaj držal s protestanti nasproti Ferdinandu. Vsi protestantovski stanovi so bili domenjeni, da bodo Ferdinanda vtaknili v kak samostan, njegove otroke pa vzgojili v luteranski veri. Vodja čeških upornikov, grof Matija Turn, je 6. junija 1619. s svojo armado prodrl pred Dunaj. Z njim je držalo mesto in deželni stanovi. Turn naj bi dal povelje, da bi ujeti cesar sedel v ječi z ženo in otroci. V tej neizrečeni stiski je pokleknil Ferdinand pred podobo Križanega. Prosil ga je pomoči zoper Luterance in Kalvince. Molil je za pomoč, večkrat je trdil: „Ne sovražim jih, ampak prepovedujem samo njihovo krivo vero. Ko to uro izrocim svoj vrat rabeljnu, da bi jih moja smrt pripeljala nazaj k spoznanju resnice."
S trdnim zaupanjem, da je uslišan, vstane. Po dvoru je zašumelo, da se je Križani oglasil s križa: „Ferdinande! non te deseram ! — Ferdinand, ne bom te zapustil!" Dne 11. junija 1619 so vdrli stanovi v njegovo dvorano in mu predložili pismo v podpis, v katerem dovoljuje luteranskim stanovom svobodo vere. Eden izmed kolovodij, Andrej ali Erazem Črnomaljski, ga je zgrabil celo za cesarski plašč in rohnel: „Le vdaj se, Nande, le, in podpiši! V tem mučnem položaju se začuje na cesarskem dvoru trobente glas. Polkovnik St. Hilaire (Sentiler) je bil od cesarskega generala na Češkem, od generala
Boucquoi (Bukva) s 500 kirasirji poslan na Dunaj, da prejme nova cesarjeva povelja. Nepričakovan njegov prihod je prestrašil predrzne protestantovske stanove. Kakor splašeni tatovi so zbežali, koder so mogli. Izpred Dunaja jo je grof Turn odkuril.
In tako pod pritiskom cesarja na vernike, so se nekatere luteranske družine s priimkom Grosser znašle tudi na naših tleh. Ustno izročilo govori, da so pregnane luterance z germanskih dežel naselili v zgornje Soški dolini in Trenti, da so delali na sečnji gozdov in lesarstvu.
FONDI IN ZBIRKE:
Genealogija "Grosser" obsega bogate fonde in zbirke, in sicer:
58,502 Ancesty.com Global Rezultati iskanja Grosser zapisi na družinsko anamnezo.
3.473 1790 - 1930 Popis Records Grosser, popisi, evidence.
16.634 Zgodovinski časopis Arhivi: Grosser zgodovina in arhivi.
56 Velika Britanija in Irska Records Zbirke Grosser Združenega kraljestva in Irske evidencec.
180 Velika Britanija in Irska 1891 Popis Grosser 1891 Census zapisov.
60 Vojaški Service Records Grosser vojaške evidence.
Priporoča se raziskovanje rodoslovja na povezave: "Grosser" :
• Grosser Genealogy na Ancestry.com . Evidenca Foundov za Grosser! Rodoslovne
raziskave v ključujejo več kot 3000 posameznih zbirk podatkov na to temo. Featured baze podatkov vključujejo: 1930 Census - Popolnoma Indexed, SSDI, in še veliko več.
• 1790 - 1930 Popis: Iščite Grosser, Search vsebuje na milijone digitaliziranih eviidenc popisa za Grosser. Vključno zadnje je sprostil 1930 US Census.
• Zgodovinski časopis Collection ponuja digitalizirane zgodovinske časopise.
Zgodovinska zbirka časopisov vsebuje izbor iz New York Times (1851-1906), kot tudi na
tisoče strani državnih in lokalnih časopisov.
• Angleščina Parish in zapuščinske Records za Grosser. Vključuje 15 milijonov rojstev,
porok, smrti, zapuščin, pokopov in imen iz zgodovinskih župnijskih registrov v Angliji,
Walesu, na Škotskem ter Irskem, in sicer v letih od 1538-1837.
• Popis 1891 England - Iskanje Grosser - Search UK 1891 Census za Grosser.
Le-ta vključuje tudi Kanalske otoke, Wales in Anglijo.
• Državljanska vojna Records - Iskanje Grosser, gl. vojaške evidence na spletu.
Vključno World War II Osnutek kartice, državljanske vojne Pensione, Index, državljanske
vojne Service Records, in še veliko več.
Prof. Katerini Vuga iz Solkana sem hvaležna, da je raziskala rodoslovje družine Gorosser (Grosar), kot sledi:
ROD GROSAR (GROSSER) PO NONI MARJUTI
Mateju Grosser in Mariji Podgornik iz Deskel (pri Gorici) se je rodil Mihael Grosser, ki se je 16.05.1825 poročil z Agato Bizjak v Deskle 59. Rodili so se jim otroci: sin Valentin * 18. 02.1826 (drugi dan po porodu je umrl), Katarina * 21.10.1827, Anton * 05. 08. 1832 in Jožef * 08.01.1835, ki je podedoval hišo po materi v Desklah.
Jožef Grosser * 07. 02. 1855, poročen s Katarino Gorjanc * 27.03.1883 + 29.11.1888, hčerjo Mihaela Gorjanca in Ane Podberšič, Deskle 74.
Rodilo se jima je deset otrok:
Valentin * 14.02.1856
Luka * 14.10.1857 (pranono Vojka Grosserja – Grosarja, očeta znanih šahistov Aljoše * 23.11.1967 in Kiti * 24.02.1976
Frančišek * 29.01.1886 (takoj umrl)
Katarina * 05.04.1861
Anton * 08.06.1864
Terezija * 01.10.1867
Janez * 26.01.1870 (takoj umrl)
Avgust * 28.06.1871 + 1872
Marija * 13.08.1874
Janez * 24.01.1877
Valetin Grosser * 14. 02. 1856, se je 27.02.1889 poročil z Justino Gašparin, * 30.09.1864. Rodili so se jima otroci;
Jožef * 18.04.1890
Julija * 21.05.1892 – por. 15.11.1912
Lovrenc * 24.08.1894 + 30.08.1894
Just * 25.03.1894 por. 28.06.1924
Marija * 29.01.1898 + 07.09.1906
Katarina * 16.12.1899
Rozina * 06.12.1901
Janez * 21.01.1904 + 02.10.1905
Antonija * 01.09.1906, por. 09.09.1929
Ciril* 11.08.1908, por. 25.10.1931
Mihael Grosser iz Deskel se je 16.05.1825 poročil z Anato Bizjak v Deskle št. 59. Njegov tretji otrok, sin Anton je bil mlinarski delavcec, ki je delal pri Lenassiju v Solkanu. Mihael je v Solkanu kupil hišo, kakor je razvidno iz zemljiškoknjižnega vložka, po katerem je prešla lastninska pravica nad hišo 11. junija 1887 na sina Antona (Grosser) in nadalje na njegove potomce. Anton Grossar * 05.08.1832 + 31.07.1884 je bil poročen s Terezijo Marinič * 22.11.1844 + 03.11.1907, hčerko Luka Mariniča in Ursule, Solkan 18.
Imela sta pet otrok:
Marija Grosser (Grosar) * 31.05.1871 + 11.4.1933
Katarina * 30.10.1873 – ni podatkov, poročena Podberšič (preimenovana v Italiji Piemonti)
Anton * 02.02.1876 – 05.08.1876
Terezija * 15.05.1879 + 19.03.1896
Gabrijel * 23.09.1881 + 21.01.1946
Marija Grosser (Grosar) poročena z Jožefom Gašperčič iz Solkana
Sin Ivan Gašperčič 21.03.1913 + 06.09.1969 (umrl in pokopan v Rimu)
NONA MARJUTA GROSAR
Provorojenka Marija Grosar, moja babica – nona se je poročila z Jožefom Gašperčičem, sinom Magdalene Jug, izhajajoče iz družine Tončeta in dr. Klementa Juga iz Žabjega Kraja. Marjuta in Jožef sta 1907. leta začeta zidati v Solkanu hišo na sedanji Ulici IX. Korpusa št. 55. Med prvo svetovno vojno je bila Marjuta s sinom Ivanom (21.3.1913 – 6.9.1969) v begunstvu v Lokavcu in nato v Mariboru. Ko sta se vrnila v Solkan, sta zakonca poškodovano hišo obnovila in leta 1925 prizidala trgovinski del. Nona Marjuta je imela trgovino z živili in kolonialnim blagom. Trgovala je tudi na debelo z zaledjem in dobro zaslužila. Bila je izredno dobra ženska in je rada pomagala revnim. Solkanci so govorili: "Gorosarca je mati ubogih." Pogosto je blago dajala na up in jdolg je zapisala v knjigo. Ker kupci večkrat niso mogli poravnati dolgov, so ji v trgovino prinašali, kar so pridelali doma: slanino, pršute, salame, pri njej pa so jemali sladkor, olje, petrolej in podobno. Potem je Marjuto zadela kap, vendar je še delala, dokler je ni zadela drugič do smrti. Nono Marjuto je zelo prizadela aretacija 17-letnega sina, mojega očeta Črnega brata, ki je bil udeležen v protifašistični organizaciji Črni bratje in izključen iz šole.
Nonin oče Anton Grosar se je 1884 leta pri delu smrtno ponesrečil. Zato je nona Marjuta prevzela skrb tudi za brata Gabrijela in je bila celo življenje nanj in na njegovo družino zelo navezana in jim pomagala.
Nonina sestra, drugorojenka Katarina se je poročila v Gorico in je imela Marijo (trgovka), Pepija (ustreljen v Ravnici 1945. leta) in Riharda (dela v banki). Družinski priimek je spremenjen, poitalijančen iz Podberšič v Piemonti.
Po babičini smrti se je moj oče Ivan leta 1933 poročil s Hermino Breščak, mojo mamo, ki je prevzela vodenje trgovine.
Svoje none Marjute nisem osebno poznala, ker je umrla preden sem se rodila. Spoznala sem jo bolj po pripovedovanju in po stvareh, ki jih je zapustila. V mojem domu v Solkanu je bilo videti, da so ga vodile skrbne roke. Moja nona je zapustila polne omare lanenih in platnenih rjuh in posteljnine, na oknih vseh sob so visele ročno pletene zavese iz pravega škotskega sukanca, v sobah je bilo ročno izdelano svetlo češnjevo pohištvo z marmornimi vložki. V hiši je bila velika krušna peč, v kateri se je pekel kruh za stranke trgovine, ob velikonočnih in božičnih praznikih pa so se celi teden pekle potice in kolači, ki jih je hišna pomočnica nesla v cerkev požegnati.
Moj nono je bil skrben in priden. Klet je imel opremljeno s tišlerskim - mizarskim orodjem, od pulta, obličev in vsega orodja, kot spomin na svojo dejavnost, ki je po invalidnosti ni mogel več opravljati. Naredil pa mi je vedno kakšno pručko, mizico ali kaj podobnega. V kleti so bile police za jabolka in krompir ter vedno dva soda polna rdečega in belega vina. Na zalogi je imel vedno dovolj lešnikov, mandeljnov in orehov za priboljšek. V kleti so vedno viseli pršuti, slanina in salame. Ded se je spominjal prve svetovne vojne in lahkote, ki je vladala, zato je pred drugo svetovno vojno zakopal v zemljo v papirnatih ovojih slanino, vendar po vojni odkopana slanina ni bila več dobra za kuhanje in smo jo uporabili za milo, ki ga je po vojni ni bilo. Nono je imel čudovito obdelan vrt z vso zelenjavo in tudi sadja ni manjkalo.
Nona je zapustila vzorno urejeno hišo in trgovino, ko je umrla. Vsa duhovna in materialna zapuščina, ki jo je nona Marjuta zapustila, izprčuje, da sta imela z dedom srečen zakon, zavezan delu in skrbi za družino.
DRUŽINA NONINEGA BRATA GABRIJELA GROSARJA
Gabrijel Gorosar je poslal 9.6.1917 iz Tirol med prvo svetovno vojno svaku Jožefu Gašperčiču sliko in zapisal:
Dragi mi svak,
najprvo te srčno pozdravim tebe in Marjutu. Kako se kaj imaš? Ali si zdrav in kaj pa delaš, ali si pri Kovači na stanovanji. Jast sem še precej zdrav. Tako mislim, da najde ta listek tebe in tvojo družino enako. Kako gre tam pri vas. Veš kaj, hudo mora biti. Sprejmi mnogo srčnih pozdravov ti in tvoja družina. Z Bogom nasvidenje ne vem kdaj. Prosim odgovor. Nazdar pozdrav s tirolskih planin.
Svak
Nazdar je star sokolski pozdrav
Gabrijel Grosar (23.9.1881 – 21.3.1946), se je 5.2.1910 poročil s Katarino Srebrnič (26.10.1881 – 7.4.1943) iz Solkana (Kuštrinovi).
Zanimivost: Ob poroki je Katarina prinesla v hišo poročno skrinjo, v kateri je bilo 60 parov rjuh, 30 platnenih nočnih srajc, okrašenih z njenim ročnim delom, (Tine je ob nedeljah vezla čipke z monogramom S.K., eno še hrani njena hči Mira v Ljubljani), 60 lanenih brisač, 12 belih prtov iz damasta, 30 oblek poleg poročne, kup platnenih serviet in kuhinjskih krp. Ko je nevesta stala pred hišo svojega moža, sta jo spremljali Gabrijelovi sestri Marjuta in Tine, ki sta bratu rekli: Če boš dočakal sto let, ti ne bo ničesar zmanjkalo. Žal se poročna skrinja ni ohranila, pač pa je ostala pri Kuštrinovih poročna skrinja njene mame Katarine Kuštrin, ki se je 1870. leta primožila k Srebrničevim v Solkan in je kot premožna nevesta v hišo prinesla še večjo balo.
Gabrijelu in Katarini sta se rodila pred vojno Vladko (10.12.1910 – 21.3.1962) Gabrijela – Jelica (17.4.1913 – 3.4.1999), po vojni pa takoj umrli Albin (1920) in Mira, 5.8.1922, ki je delala do upokojitve kot upraviteljica otroškega vrtca v Ljubljani. Ima hčerko Gabrijelo.
Iz rodbinske veje Grosar so tudi: Vojko Grosar, upokojeni ravnatelj šole in pesnik iz Vrhovlja pri Kojskem ter njegova hči Kiti (1976) in sin Aljoša (1967), oba znana šahista.
PRIIMEK MARINIČ
Anton Grossar * 05.08.1832 + 31.07.1884 je bil poročen s Terezijo Marinič * 22.11.1844 + 03.11.1907, hčerko Luka Mariniča in Ursule, Solkan 18.
Imela sta pet otrok:
Marija Grosser (Grosar) * 31.05.1871 + 11.4.1933
Katarina * 30.10.1873 – ni podatkov, poročena Podberšič (preimenovana v Italiji Piemonti)
Anton * 02.02.1876 – 05.08.1876
Terezija * 15.05.1879 + 19.03.1896
Gabrijel * 23.09.1881 + 21.01.1946
Marija Grosser (Grosar) poročena z Jožefom Gašperčič iz Solkana
Sin Ivan Gašperčič 21.03.1913 + 06.09.1969, moj oče (umrl in pokopan v Rimu)
Rodoslovec Peter Hawlina mi 19.9.2009 piše: "Glede Uskokov se lahko posvetujete tudi z dr. Južničem.
Družine Marinič (Marinić) so dokaj razširjene in domnevam, da je priimek nastajal vzporedno.
Tudi jaz jih imam. 12 nepovezanih sklopov, največ iz otoka Silba. Sem pa so verjetno prišli kot begunci pred Turki.
U s k o k i
Rodoslovni viri govorijo, da je dobršen del sedanjih slovenskih priimkov -ič oz -ić je dediščina uskokov. Ker so bili večinoma naseljeni raztreseno med staroselsko prebivalstvo, so se v glavnem hitro asimilirali. Uskoki so se naselili v Kostelu 1531, ko je cesar Ferdinand I. Hasburški doovolil »uskočiti« skupini 1.000 priseljencev iz Cetinske krajine v Dalaciji. Uskoki so tvorili tamponsko cona, ki je varovala Hasburško monarhijo pred vdori Turkov.
Naseljevanje Uskokov se je nadaljevalo vsaj do bitke pri Sisku 22.6.1593. Vlaško prebivalstvo iz Bosne se ni naseljevalo le na hrvaško ozemlje poznejše Vojne krajine, temveč tudi v Kostel.
Pri svojih prednikih rodbine Gorosar najdem priimek Marinič, ki je uskoškega porekla. Geneologija rodoslovnega društva govori, da Marinča najdemo pri Grabrovcu v urbarju nemškega viteškega reda za leto 1490 ter v Neslthalu na Kočevskem leta 1574. Vendar gre za avtohtono kostelsko obliko sicer razširjenega priimka Marinič.
Viri tudi govorijo, da je veliko prebivalcev v Goriških Brdih potomcev uskokov.
Uskoki so tudi Vlahi, Morlaki, Prebegi in hajduki. Uskoki je naziv za skupine ljudi, predvsem srbskega, hrvaškega in vlaškega porekla, ki so se med 15. in 17. stoletjem umaknili iz svojega domovanja zaradi prodorov Turkov in se naselili v tujini. Ponavadi so se selili kot skupina in nato organizirano kolonizirali dotedaj neposeljeno ozemlje na področju druge države. Največ se jih je umaknilo na ozemlje Hrvaške, Ogrske, Habsburške monarhije in Beneške republike.
Kot organizirana skupina so imeli določene privilegije in obveznosti do fevdalnega gospoda. V zameno za naselitev na njegovo območje, so morali izvajati vojaško službo (kot redni vojaki oz. rezervisti), poleg tega so bili prosti dajatev in do ohranitve lastne kulture. Toda v nadaljnem življenju se je večina kmalu asimilirala z večinskim prebivalstvom, kljub temu pa so se na določenih območjih ohranili sledovi njihove kulture.
PRIIMKA MARINIČ IN MARINČ
Število oseb s priimkom MARINIČ: 885
Med vsemi priimki je priimek MARINIČ po pogostnosti uvrščen na 207. mesto.
Pregled po statističnih regijah

Statistična regija Število oseb
s tem priimkom Delež oseb s tem
priimkom od vseh oseb s tem priimkom v Sloveniji
Razvrstitev po pogostnosti
POMURSKA
252 28,5 % 53
PODRAVSKA
229 25,9 % 204
SAVINJSKA
21 2,4 % 2.323
SPODNJEPOSAVSKA
8 0,9 % 1.412
OSREDNJESLOVENSKA
76 8,6 % 1.303
GORENJSKA
22 2,5 % 1.527
GORIŠKA
247 27,9 % 64
OBALNO-KRAŠKA
23 2,6 % 811
Število oseb s priimkom MARINČ: 207
Med vsemi priimki je priimek MARINČ po pogostnosti uvrščen na 2054. mesto.
Pregled po statističnih regijah

Statistična regija Število oseb
s tem priimkom Delež oseb s tem
priimkom od vseh oseb s tem priimkom v Sloveniji
Razvrstitev po pogostnosti
KOROŠKA
4 1,9 % 2.410
SPODNJEPOSAVSKA
21 10,1 % 728
JUGOVZHODNA SLOVENIJA
100 48,3 % 264
OSREDNJESLOVENSKA
82 39,6 % 1.201
Števila, ki jih statistični urad označi s črko Z (zanemarljivo majhno število) niso označena.
www.tatjana-malec.si

Oddano: 18.09.2009 ob 08:51:39
RTV Kategorija: Ljudje
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
5
Savelli
pred 474 tedni
2.
Sanje o Karlu Velikem kar pozabi; tak priimek je lahko dobil vsak (malo) večji. V nemškem telefonskem imeniku jih je 2700 in še nekaj. To, kar najdeš na netu so le fantastične sanje raznih Amerikancev s takim priimekom.
BTW: Človek je bil Karl der Große (ali Karl der Grosse).
vidim_vas
pred 474 tedni
3.
Saveliju hvala!

Pod 2 pa odgovorjam naslednje:

Prispevek je bil objavljen kot zanimivost in morda kot spodbuda Rodoslovnemu društvu, da bo še naprej razskovalo izvor priimka Grosser oziroma poslovenjenega Gorsar;

O Karlu Velikem ne sanjam, temveč le ugotavljam indice in povezave, ki napeljuje na sklepanje, da je bil Karel Veliki prvi, ki si je nadel ta nadimek ali priimek in sicer upravičeno, saj je bil velik in pomemben vladar.

V nemškem telefonskem imeniku verjamem, da je veliko Grosserjev, kakor tudi po vsem svetu, saj so ameriški fondi najbogatejši, ti imajo največ zbirk podatkov vseh priseljencev na kontinent in njihovih sorodstvenih povezav po svetu. Malo prelistajte te zbirke na spletu in boste našli poimensko po letnicah priimke, za katere vodijo evidence o priseljencih. To niso fantastične sanje raznih Američanov, kot navajate, temveč dejansko verodsotjni podatki, ki služijo rodoslovnemu raziskovanju.

S svojim prispevkom nimam ne vem kakšne rodoslovne ambicije, razen za svoje prednike v Sloveniji, ki jih je moja sorodnica prof. Katarina Vuga skrbno raziskala v matičnih in cerkvenih knjihga, za kar sem ji hvaležna.

Moj prispevek je lahko spodbuda še drugim, da začnejo raziskovati, kdo so njihovi predniki, od kod prihajajo in kaj so v življenju dosegli.

Prijazen pozdrav
Tatjana Malec
Tatjana Malec
pred 474 tedni
4.

Spoštovanim bralkam in bralcem sporočam, da sem ravnokar prejela pismo od g. Petra Hawline, rodoslovca, ki se je pred leti začel intenzivneje ukvarjati z raziskovanjem rodovnika. To ljubiteljsko početje je preraslo v organizirano delovanje. Leta 1994 je z razmeroma majhno skupino znancev ustanovil oziroma so ustanovili Slovensko rodoslovno društvo s sedežem v Škofji Loki. Kot predsednik društva je začel temu področju posvečati še več časa. Ureja in izdaja društveni časopis Drevesa. Leta 1998 ga je na Loškem gradu priredil prvo rodoslovno razstavo v Sloveniji.

Leta 1996 je bil sprejet v Upravni odbor Muzejskega društva. V okviru tega delovanja je leta 1998 pripravil primerjalno razstavo krajev, ki so bili zgodovinska posest freisinške škofije. Takrat začeti projekt sedaj nadaljuje v lastni režiji pod formalnim pokroviteljstvom Slovenskega rodoslovnega društva.

Poslala sem mu v vednost zgornji prispevek in mi je takoj odpisal: Hvala za napotek. Sem samo bliskovito preletel in videl, da gre za obsežno delo. Svetoval bi vam, da rodoslovne podatke urejate s programom.

Posredujem kolegu, ki bo povezavo postavil na http://www2.arnes.si/~rzjtopl/rod/zbirka/zbirka.htm#slo-rod

Lep pozdrav, Peter Hawlina


Gospodu Petru Hawlini hvala za odgovor in seveda vse priznanje tudi prof. Katarini Vuga iz Solkana za trud, ki ga je vložila v raziskovanje in zbiranje podatkov o rodu Grosar.

Tatjana Malec
Tatjana Malec
pred 474 tedni
5.
5. Spoštovanje do prednikov, njihovih usod, dela in trpljenja, ki so ga vložili se mi zdi pomembno, če nas to dela plemenitejše in imamo neko večjo zavest iz pradavnih časov. Drugo pa je, ko si nekateri ljudje (ne mislim vas) samo nekaj iščejo, da bi si k vili, dragemu avtu in še čemu pridali še en zunanji okras zraven.
JozicaF
pred 474 tedni
6.
Gospa Jožica, vsak spozna to, kar želi spoznati in vidi v stvareh, to kar želi videti. Dvomim, da bi se kdo lotil rodoslovnega raziskovanja svojih korenin zato, da bi se zdel sebi in drugim bolj imeniten zaradi odkritij. V človekovi naravi je zasidrana tista plemenita radovednost in želja po raziskovanju, spoznanju, vedenju, ki je prirojena človeškemu duhu.

Z rodoslovjem, to je spoznavanjem svojih korenin, iz katerih izhajamo, se ukvarjajo domala vsi, ki nas zanima zgradba našega bitja po delih iz preteklosti in duha časa, iz katerega smo izšli in zrasli takšni, kakršni smo, z družbeno in osebnostno zavestjo ter lastnostmi, če hočete tudi barvo las, obliko nosu, ukrivljeno brado in podobnimi dednimi lastnostmi.

Moj prispevek ne ustreza strogim rodoslovnim kriterijem, vendar spoznanja so se mi zdela zanimiva in sem jim povezala v neko celoti, ki daje vsaj zgodovinsko gledano slutiti, kako se je odvijal nek čas in kakšni so bili vzroki, da so se ljudje razselili po svetu. Predvsem me je zanimalo iz katerih delov sveta sem sestavljena in kako me je veter znosil skupaj, da sem danes, to kar sem. Kdo so moji predniki?
Zdi se mi zanimivo odkritje, da so bili moji predniki preganjani zaradi vere, kateri ne pripadamo.

Obdobje srednjega veka se ni dogajalo časovno tako daleč, kot bi si mislili. Danes se človeku zdi smešno, da so se določeni višji družbeni sloji kitili z grbi in plemiškimi naslovi. Vendar če pomislimo, ni danes nič drugače. Simboli moči obstajajo: drage in razkošne vile, jahte, avtomobili, polni transakcijski računu doma in v tujini in položaji, ki dajejo posameznikom moč odločanja. V čem je pravzaprav današnji človek tako drugačen od tistega barona ali kneza, ki ga danes gledamo s prezirom zaradi grba in plemiškega naslova ter njegovega statusa, ker so zanj morali ljudje delati in je pobiral tlako in poleg tega je še kruto preganjal vernike in jemal ljudem njihove človekove svoboščine. Danes se ljudje sovražijo med seboj zaradi ideoloških delitev tako, da bi nasprotniki eden drugega uničili in si skljuvali oče, če bi mogli.

To vam pišem zato, ker sem imela vtis, da vas je morda nehote zajel občutek, da imajo grbi kakšen poseben pomen za tistega, ki raziskuje preteklost. Prav nobenega! Ponosna sem na tiste prednike, ki so človeštvu prispevali svoje znanstvene in kulturne dosežke. In če nosimo v sebi kakšen njihov gen, je to dober občutek, posebno, če še sami kaj dobrega naredimo za sočloveka.

LP Tatjana
Tatjana Malec
pred 474 tedni
7.
Hvala za obširen odgovor. To kar odgovarjate tudi jaz tako mislim. Moj oče je bil še posebej talent za poznavanje vseh rodovnih zvez v svojem kraju in po zgodovini Evrope in v celoti razumem o čem pišete in nisem brez informacij tudi o svojih prednikih. V srednjem veku so bili pod krvno davčno zavezo, kar je bilo zelo tragično, ko je kaj bilo in je moral tisti, ki je bil družinski talion iti plačat družinsko davčno zavezo v armijo. Tudi v socializmu so bile stopnje, časti, naslovi, priznanja itd. Vemo kako je bilo, ko je kapitalizem zmagoval nad srednjim vekom in so mnogi ubobožali, slaviti pa so začeli tisti, ki so se čimbolje znašli v spremenjenih ekonomskih načinih preživljanja. Kaj v kakšni družbi šteje in kaj ne (oz. bolj, manj, srednje...) je pogojeno tudi z veljavnim vrednostnim sistemom in seveda vsakokratnim ekonomskim načinom kot družbeno podlago, nič pa ni nikoli večno. Vas Primorce pa osebno štejem kot del Slovenije, ki me impresionira.
JozicaF
pred 474 tedni
8.
Gospa Jožica, hvala za odgovor. Zanimalo bi me vedeti zakaj vas Primorska kot del Slovenije tako impresionira. Ali smo zares tako drugačni od drugih delov naroda? Morda nas je zgodovina naredila malo bolj drugačne, bolj uporne.
Tatjana Malec
pred 473 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 202397
Forum avtorjev: 15891 Forum teme: 34469 // Odgovorov: 1876576
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 87208 // Komentarjev: 1246326
Avtorji fotografij: 26310 // Slik: 223197 // Videov: 18360
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "