Skrivnost
Kako jo ljudje razumsko pojmujemo skrivnost?

Poglobljena razmišljanja o skrivnosti lahko zasledimo v tuji literaturi, n.pr. Artur Kaufman (1923 - 2001), ki je deloval na Inštitutu za filozofijo in pravno informatiko v Münhenu se je s svojimi filozofskimi študijami posvetil vprašanju skrivnosti. Objavo razprave v slovenskem prevodu je v pismu prof. dr. Marjanu Pavčniku dovolila gospa Dorothea Kaufman. Veliko mislecev se je ukvarjalo s predpostavko, da Bog obstaja kot skrivnost. V svojih razpravah se je prof. Kaufman hotel izogniti nesporazumom, in je sprejel najbolj široko pojmovanje Boga kot prvotni vzrok (prima causa). Ukvarjal se je z vprašanjem, da če res Bog obstaja, zakaj je dovolil Hirošimo, Nagaski, Dresden, Auschwitz. Zakaj je v Stari zavezi z morskim čudežem rešil Izraelce pred Egipčani in v drugi svetovni vojni česa podobnega ni storil.

Tudi žid Hans Jonas, eden najpomembnejših sodobnih etikov in filozofov religije (umrl je v pregnanstvu v New Yorku leta 1993) je napisal knjigo Pojem Boga v Auschwitzu, 1984. Gre za poglobljeno razmišljanje o teodiceji, ki označuje vprašanje kako opravičimo Boga. Pravi, da moramo verjeti v neskončno božjo dobroto. Bog skrbi za nas, kar lahko vidimo in se prepričamo vsaki dan, ko vzide sonce in se vračajo letni časi. Vendar ob vsem tem se moramo odreči predstavi, da je Bog vsemogočen. To pa zato, ker je božja dobrota združljiva z obstojem zla. Cela serija člankov raznih avtorjev na to in podobne tematike je izšla tudi v Novi reviji v sklopu Vezi Evrope. Gre za kvalitetne prispevke, ki jih je vredno poglobljeno prebrati. Omejila se bom le na najvažnejše ugotovitve in filozofske razlage.

Kdo ali kaj je Bog?

Najbolj sprejemljivo stališče je, da je Bog prima causa - prvotni vzrok vsega obstoječega. Nesporno pa je, da je Bog psihično dejstvo človeka. Človek potrebuje vero v boljše, ki je upanje, in potrebuje vzornika dobrote in ljubezni.

Ali je Bog vsemogočen?

Bog ne posega v vse dogajanje tako, da bi usmerjal vsakogar, vse do rasti najdrobnejše bilke. Bog je stvarstvu podelil zakone, ki določajo kaj se dogaja na svetu. Nato je prepustil vesolje in svet tem zakonom, v katere načeloma ne posega. Bog se je preselil v vsakega posameznika, je razdeljen na bilijone delov in je sam z vso svojo celovitostjo, enostjo in univerzalnostjo podrejen zakonom, ki jih je kot prima causa ustvaril s sposobnostjo, da se razumsko vodijo in usmerjajo kot večna luč. Trudi se popravljati tudi pomanjkljivosti stvarjenja, vendar ker je prepustil svobodno voljo človeku, ni več vsemogočen.


Bog ne kocka, temveč dopušča, da delujejo naravni zakoni (Albert Einstein).

Ali se čudeži dogajajo? Jih lahko dokažemo? Kaj je čudež?
Čudež je dogodek, ki ga ne moremo izpeljati in razložiti s pomočjo naravnih zakonov.

Goethe, velik pesnik, filozof in mislec je dejal, da moramo raziskati, kar je mogoče raziskati, mirne duše pa lahko častimo tisto, kar ne moremo raziskati in predstavlja skrivnost. V skrivnosti pa lahko le strmimo in se čudimo vsemu, kar lahko naš razum razkrije.

Tudi ne moremo dokazati, da čudeži obstajajo, niti ne moremo dokazati, da ne obstaja Bog. Lahko le čutimo njegovo dobroto, ki se razodeva v nas. Tudi ne moremo izključiti možnosti, da preseganje naravnih zakonov ne obstaja.

Credo qui abdsurdum ni nikakršen tehten razlog za razumnega človeka, da bi ob vstopu v cerkev pustil svoj razum zunaj. Ni mu bil dan zato, da bi ga ob vstopu v cerkev odložil. Tudi psihično dejstvo, da Bog obstaja je kreacija našega razuma, kakor je kreacija našega razuma tudi zanikanje Boga ali delovanje proti njemu.

Zlo ni resnično, temveč predstavlja le odsotnost dobrega.

Kaj je onostranstvo po smrti? Opij za ljudstvo. Večno življenje je le hrepenenje človeka po vekotrajnosti.

Bog je dal človeku svobodno voljo in s tem je dal človeku možnost, da se odloči, da bo deloval tudi proti Bogu, torej v prenesenem pomenu zlobno. Bog je torej dal prvo iztočnico za zlo, ki ga imenujemo Satan. Kjer primanjkuje dobrega, je torej zlo, deluje Satan.

Bog je zavezan dobremu, človek k svobodi.

Kaj je torej izvirni greh? To ni osebna krivda Adama in Eve, temveč je kolektivni greh v prenesenem pomenu, predstavlja skrivnost, ki je ne moremo povsem doumeti. Izvirni greh temelji na zastareli podobi in pojmovanju sveta. Sam po sebi je protisloven, ker bolj prekriva kot razkriva. Adam in Eva torej nista realni zgodovinski osebi. Na osnovi te predpostavke lahko sklepamo, da je Bog – kot prvotni vzrok ni ustvaril človeka, temveč evolucijo, ki se razteza prek več milijonov let. Če hočemo kaj razumeti, moramo veliko vedeti o analognem razmišljanju. Naše mišljenje mora prestopiti rob (Zanimivo branje o tem: Spontanost in avtonomnost mišljenja, Študije o negativni dialektiki, Cvetka Tóth,1994).

Če Boga dojamemo filozofsko, potem smo si zgradili vrednostni sistem o dobrem. Če Boga zanikamo kot dobroto in ljubezen, potem smo na poti, da svojega vrednostnega sistema, ki pomeni dobroto, odpuščanje in ljubezen, ne bomo osvojili, temveč bomo blodili v temi. Vsi ti našteti pojmi so abstraktni, dokler se ne udejanijo kot izkušnja v resničnem življenju.

Bog trpi z vsem stvarstvom, kakor je nekoč trpel z Jobom. Človek trpi in se veseli z Bogom, ki mu pomaga prenašati breme življenja. V naši notranjosti je še nekdo. Razkriti ga moramo, ga spoznati in mu zaupati, da nas vodi po pravi poti. Ni pomembno kako ga imenujemo: vest, zavest ali Bog. Stik z Bogom je svobodno dejanje vere. Delovanje Boga je nepredirna skrivnost. Problema smrti in večnega življenja ne moremo rešiti racionalno. Blagor tistemu, ki premore moč, da verjame v posmrtno večno življenje. To je lahko samo tako močno hrepenenje, ki mu olajša življenje in smrt. Človek je v svoji psihi sam iznašel rešitve, ki mu pomagajo preživeti.

Oddano: 20.08.2017 ob 20:18:03
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Filozofsko razmišljanje
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Utemeljen zapis, upam, da ga bo prebralo veliko bralcev MMC-ja.
Borut Petrovič Vernikov
pred 47 tedni
2.
Cogito,ergo Deus est.
Don Redshield
pred 46 tedni
3.
Hvala obema za obisk, zapisa in še zlasti za latinski rek.

Ne bi želela komentirati svojega prispevka, le to bi dodala: Načini verovanja so različni. Odvisni so od okolja, v katerem si je človek oblikoval svoj svetovni nazor in svoje versko prepričanje. Večina ljudi pri nas izhaja iz krščanskih korenin, zato je razmišljanje o teh vprašanjih pogojeno s sistemom vrednot, v katerih je kdo vzgojen. Vsak naj ima svobodo verovati in misliti na način, ki mu daje notranji smisel biti človek biti. Bog se kot dobro razodeva skoz nas.

Lepo pozdravljam!
Tatjana Malec
pred 46 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "