Solkancu Dušanu Pirjevcu - Ahacu































Posvetilo ob 40-letnici smrti

Bil je genij s katedrsko karizmo.
V njem je gorela luč.
Padla sta mu oče in sestra.
Razumeti stisko in bolečino izgube.
To je vprašanje.
Prestreljen v dušo
se je zvrnil na narodovo njivo trpljenja,
iz katere je klil hladni ogenj,
Ni mu znal dati imena.
Stoletje je štelo čas,
ki se je nahranil z znamenji preteklosti.
Bil je iz istega tkiva kot narod.
Z voljo po uporu
in z voljo po katarzi.
Zgodovina mu je usmerjala pot.
Bil je upornik s palcem na brzostrelki.
Iskalec resnice o sebi,
ne da bi krščansko žaloval.
Ko se je s Sabotina zakotalila
kamnita utrujenost vojne,
se je skala zvalila na obrežje Soče.
Za seboj je pustila globoko brezno,
ki ločuje pekel od obupanega raja.
Od revolucije do katarze je dolga pot.
Še nihče je ni prehodil,
pa vsi o njej modrujejo.
Rada bi vas videla drugačne
in si razložila življenje v jeziku modrosti
in dobrote, ki razume in odpušča.
Izžejanemu resnice je filozofija
odprla pot v strukturalno poetiko.
Bili smo deležni njegovega znanja.
Umrl je leta 1977 s prgiščem luči na dlaneh.


Rojen je bil 1921 v Solkanu, umrl 1977 v Ljubljani. Bil je v partizanih, po vojni je bil demobiliziran kot podpolkovnik. Študiral je primerjalno književnost v Ljubljani in se izpopolnjeval v Parizu in na Dunaju. Leta 1961 je promoviral in postal univerzitetni profesor. Napisal je veliko študij o domači in tuji književnosti (Murn, Cankar, Župančič), ki pomenijo vrhunec slovenske literarne znanosti po vojni.

Bili smo deležni njegovega znanja.

www.tatjana-malec.si

Oddano: 03.06.2017 ob 20:24:47
RTV Kategorija: Kultura
Zaznamki:
Posvetilo, ob, 40-letnici, smrti
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Bil je in ostal je velikan slovenske literature! Naj živi njegova zapuščina!
Tatjana, krasno pesem si mu posvetila!
Borut Petrovič Vernikov
pred 58 tedni
2.
Eden velikanov misli na Slovenskem, kot običajno premalo (pri)znan; hvala za memoriam.
velenjcan
pred 58 tedni
3.
PRIMORCI. SI
PIRJEVEC, Dušan - Ahac
literarni zgodovinar, prevajalec, publicist, univerzitetni profesor
Rojen:
20. marec 1921, Solkan
Umrl: 4. avgust 1977, Ljubljana


Kraj delovanja: Ljubljana

Rodil se je v Solkanu učiteljici Ivi Mozetič in literarnemu zgodovinarju in bibliotekarju dr. Avgustu Pirjevcu. Tam je preživel prvi dve leti življenja. Kasneje se je družina preselila v Tacen pod Šmarno goro. Po osnovni šoli je obiskoval Prvo državno realno gimnazijo v Ljubljani, na kateri je maturiral leta 1939.

Že kot devetnajstletnik je urejal revijo za leposlovje in kulturna vprašanja Slovenska mladina ter v Ljubljanskem zvonu (včasih pod psevdonimi) objavljal prevode besedil ruskih pisateljev in filozofske prispevke. Leta 1940 je v Zagrebu začel študirati agronomijo, vendar se je kmalu vrnil domov in se pridružil Komunistični partiji Slovenije. Takoj po okupaciji je postal aktivist Osvobodilne fronte. Jeseni leta 1941 je z ilegalnim imenom Ahac odšel v partizane, kjer je vse do konca druge svetovne vojne opravljal visoke vojaško-politične funkcije.

Po osvoboditvi je prevzel uredništvo časopisov Ljudska pravica (1945-1946) in Slovenski poročevalec (1946-1947), hkrati pa je postal vodja Uprave za agitacijo in propagando pri CK KPS. Kot član jugoslovanske delegacije je sodeloval na mirovni konferenci v Parizu (1946).

Leta 1948 je vpisal študij primerjalne književnosti in slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti. Istega leta je bil aretiran in obsojen na sedem mesecev zapora s prisilnim delom. Študij je nadaljeval aprila 1949 ter leta 1952 diplomiral z delom Idejni temelji evropskega naturalizma, pod mentorstvom profesorja Antona Ocvirka. Po študiju je do leta 1962 delal na Inštitutu za literaturo SAZU. V tem obdobju se je veliko ukvarjal s slovensko moderno, zlasti s Cankarjem (O liriki slovenske moderne, Naša sodobnost, 1955; Oton Župančič in Ivan Cankar, Slavistična revija, 1959/60), uredil je zbrano delo J. Murna (I-II, 1954), začel urejati zbrano delo zbrano delo O. Župančiča (I-III, 1956-59, z J. Vidmarjem), na Dunaju (1954-55), v Parizu (1955-1956 ter 1962) in v Bordeauxu (1957) je raziskoval povezanost slovenske moderne s svetovno književnostjo. Doktoriral je oktobra 1961 na Filozofski fakulteti v Ljubljani z disertacijo Ivan Cankar in evropska dekadenca in simbolizem. Novembra 1962 je bil tu izvoljen za izrednega profesorja svetovne književnosti, leta 1973 pa zaposlen kot redni profesor. Bil je urednik revije Sodobnost oziroma Naša sodobnost (1959-64), Problemi (1969-71) in zbirke Znamenja (1968-75).

Velik odmev so imeli Pirjevčevi pogledi na nacionalno problematiko. Sprva jih je sprožila polemika s srbskim pisateljem D. Ćosićem v reviji Sodobnost (l.1961-62), nekaj let kasneje pa nadaljnja razdelava teh pogledov v zborniku Vprašanje naroda na Slovenskem (1970).

Pirjevec se je v analizi književnih del opiral na moderne tokove evropske filozofije, v nekaterih samostojnih razpravah pa je skušal širše zajeti in opredeliti probleme moderne umetnosti, znanosti in kulture, zato je njegova teoretična misel presegla okvire slovenske in svetovne literarne vede. Lastno teorijo je, sicer v luči Heideggerjevega ''mišljenja biti'', razvil v dvanajstih obsežnih študijah, ki jih je pisal od leta 1964 do leta 1976 in so izhajale kot spremne besede k posameznim knjigam prve izdaje zbirke Sto romanov. V isti kontekst sodi kasneje napisana študija Andrićevega romana Most na Drini, ki sicer ni bila izdana v okviru zbirke in je zato pogosto spregledana, vendar se ravno v tej razvijejo teoretične razsežnosti, ključne za poglobitev in dopolnitev percepcije Pirjevčeve teorije in za boljše razumevanje njegove osebnosti (Novak).

Na Pirjevčevi rojstni hiši (Prvomajska 26 v Novi Gorici) je bila leta 1999 odkrita spominska plošča.

Izbor del:

Metafizika in teorija romana, 1992
Filozofija in umetnost in drugi spisi, 1991
Estetska misel Franceta Vebra, 1989
Strukturalna poetika, 1981
Evropski roman, 1979
Vprašanje o poeziji. Vprašanje naroda, 1978
Strukturalna poetika in literarna znanost, 1973
Uvod v vprašanje o znanstvenem raziskovanju umetnosti, 1968
Hlapci, heroji, ljudje, 1968
Ivan Cankar in evropska literatura, 1964


Literatura
Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1986, str. 1-4.
Kos, J. Dušan Pirjevec in evropski roman. Sodobnost, 1979, let. 27, št. 3, str. 306-324.
Kos, J. Nevarna razmerja. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str. 233-247.
Dolinar, D. Pirjevec, Dušan. V: Slovenska književnost, 1996, str. 349-351.
Virk, T. Možnosti in nemožnosti Pirjevčeve teorije romana. Primerjalna književnost, 1997, let. 20, št. 2, str. 1-28.
Novak, B. A. Analiza Andrićevega romana. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str.116-130.
Matajc, V. Obkrožanje neke pripovedne slike. V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str. 102-115.
Smolej, T. "Hotel je stvari razumeti, ne pa kopirati." V: Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda, 2011, str.248-256.
Pirjevčev zbornik. Maribor: Obzorja, 1982.
Dušan Pirjevec. Ljubljana: Nova revija, 1998.
Dušan Pirjevec, slovenska kultura in literarna veda. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011.
Marušič, B. Solkan v slovenski književnosti. V: Jako stara vas na Goriškem je Solkan, 2001, str. 340-349.

Glej tudi

link Bibliografija Dušana Pirjevca
link Wikipedija
Tatjana Malec
pred 58 tedni
4.
Borut in Velenjčan, hvala za mnenji.

Lepo pozdravljam,
Tatjana Malec
Tatjana Malec
pred 58 tedni
Oddaj svoj komentar - Komentarji so moderirani in ne bodo takoj vidni
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 188472
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34425 // Odgovorov: 1873485
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86503 // Komentarjev: 1239810
Avtorji fotografij: 26211 // Slik: 221802 // Videov: 18357
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "