Uporabnik: Geslo:
Sogovorec:
»Povej mi, skrivnostni mož,
kaj bolj ceniš -
življenje ali večnost?«

Skrivnostni mož:
»Ne morem se odločiti
kaj bi odgovoril,
ker večnosti še ne poznam.«

Sogovorec:
»Večnost je dimenzija brezčasja,
v katero bo ob smrtni uri
pljusknilo tvoje življenje
in ti ga boš iskal in našel
v nedrih tvoje ljubljene ženske.«

Skrivnostni mož:
»Ne morem ti odgovoriti,
ker ne vem kaj je brezčasje.«

Sogovorec:
»Brezčasje je dimenzija večnosti,
v katero bo ob smrtni uri
pljusknil čas
in ti ga boš iskal in našel
v nedrih svoje ljubljene ženske.«

Skrivnostni mož:
»Ne morem ti odgovoriti,
ker večnosti in brezčasja
ne morem meriti s časom
in časa v večnosti in brezčasju ni,
da bi lahko iskal in našel
življenje, ki je dimenzija časa,
v nedrih moje ljubljene ženske.«

Sogovorec:
»V večnosti in brezčasju
je vse mogoče,
mogoče bosta oba tam živa.«

Skrivnostni mož:
»Kaj pa če obstaja samo čas in življenje,
večnosti in brezčasja pa ni?«

Sogovorec:
»No, potem boš vseeno iskal in našel
življenje v nedrih svoje ljube,
ker veš, da njena nedra zagotovo so.
Vendar, če boš iskal in našel v njenih nedrih
večnost in brezčasje tu, do smrtne ure
ne more priti, ker sta čas in življenje
v njenih nedrih večna.«

Skrivnostni mož:
»Da, življenje in čas v dimenziji
večnosti in brezčasja lahko obstajata,
vendar kako je to mogoče,
če ju ne vidimo in zaznamo?

Sogovorec:
V času je vse mogoče,
ker ima tvoja ljuba odtisnjeno
življenje in ljubezen v svojih nedrih.
Ljubezen je pa brezčasna in večna.«
28. december 2011 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (2)

























Z vsakim utripom srca
smo bliže silvestrski noči,
ko se bodo usta razcvetela
v poljub, oljašan za izdih
in okrepljen z vdihom novega.

Stegnjeni roki še nimata dlani,
a že se pomikamo v njuno razročje.
Staro leto bo zaspalo utrujeno ob novem,
in vstopili bomo v nov čas.

Vsakdo bo drsel v dušo drugega
in nosili bomo sadeže svojega drevesa
na drugo stran, če rob sanj,
kjer še ni rojenih psičkov,
ki bi migali z repom.

Odhajali bomo tja,
kamor še ne seže dotik naših rok
in mirujejo vrata neskončnosti.
Vsi stojimo v procesiji in se gremo maršruto
s časom v omiljeno deželo upanja.

Ko vstajamo pred petelini
in si izrekamo dobre želje,
da bi nam leto prineslo srečo in obilje,
ne lajajmo potem drug na drugega kot psi,
objemimo se in delajmo za narodov blagor,
spravo, blagostanje in mir.
28. december 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (0)
Kamnite robove duš je ogrnila
tiha noč, plavajoča nad hišami.
Luna sveti in spušča zlate trakove
na prasketajoče življenje.
Božična zvezda ima svoje ime:
Srce kakor razlomljeni kos kruha.

Srce je dobra roža telesa
v ognjenem trnjevem grmu
do koder seže ptičji kljun in poljub.
Do tja seže tudi mili glas deteta,
ki prinaša mir vsem ljudem na zemlji.

Srce opere perilo kakor pralni stroj.
Ko iz njega odteče blatna voda,
se razodene kot čustvo dobrote,
ovito v žlahtno ponjavo in se odpre.
Zasveti kot božična zvezda.

Kot lokvanj plava v ribniku krvi.
Z dušo snežno belega cveta spregovori
s kobuli pestičev ob zori.
Ko jih doseže svetloba, odprejo oči.

Srce je polje, na katerem rastejo
semena, ki jih obletavajo čebele
in na trepalnicah nosijo satje medu.
Srce se hrani z božičnimi spomini.
Je kot kragulj, ki zoba jagode
z govorico sončnega žarka,
kakor krzno pšenice s snovmi,
ki nahranijo lačne in obupane.

Srce lahko preživi tudi z zlomljeno
pahljačo krošnje, saj ima korenine,
ki ga nenehno obnavljajo.
Srce je božična zvezda,
oblečeno v dobroto ljubezni.


www.tatjana-malec.si
25. december 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (2)
Danes sem prejela voščilo in v njem je bila ta lepa, dvesto let stara zgodba o pesmi Sveta noč. Sklenila sem jo objaviti, saj je ta božična pesem osvojila skoraj cel svet.

Vsem, ki praznujete, želim vesel in radosten Božič!

Lisa Harkrader: ZGODBA O PESMI SVETA NOČ

Oče Jožef Mohr je sedel za orglami. Njegovi prsti so drseli prek tipk in poskušali iz njih izvabiti sozvočje. Globoko je vdihnil in pritisnil. Nič. Dvignil je prste in poskusil znova.

Oče Jožef je zmajal z glavo. Saj nima smisla. Piščali so zarjavele, ohišje splesnelo. Orgle so že mesece vzdihovale in sopihale ter postajale čedalje tišje, a upal je, da bodo zdržale vsaj toliko časa, dokler jih izdelovalec ne pride popravit. Prav na dan 23. decembra 1818 so orgle dokončno odpovedale. Cerkev sv. Nikolaja za Božič ne bo imela glasbe.

Oče Jožef je vzdihnil. Mogoče bi mu živahen sprehod izboljšal počutje. Ogrnil si je površnik in stopil v noč. Bela meglica je lebdela nad njim. Mesečina se je iskrila nad zasneženimi drevesi in hišami vasice Oberndorf. Gazil je po zasneženih ulicah do roba vasi in se vzpel po poti, ki je vodila v gore.

Visoko nad Oberndorfom je opazoval reko Salzach, ki se je valovala mimo cerkve sv. Nikolaja. Spomladi, ko so vode talečega se snega pritekale z gora in ko je reka preplavila svoje bregove, je voda pridrla do cerkvenih temeljev. Zaradi vlage so orgle splesnele in zarjavele.

Oče Jožef se je razgledoval po avstrijskih Alpah. Zvezde so sijale nad njim v mirni in tihi noči. Sveta noč? Pred časom, ko je postal duhovnik, je napisal pesem »Sveta noč«.

Odhitel je z gore. Nenadoma mu je postalo jasno, kako prinesti glasbo v cerkev.
Naslednje jutro se je odpravil na še en sprehod. Tokrat je nosil s sabo svojo pesem in vedel natanko, kam gre – na obisk k prijatelju Francu Gruberju, organistu pri sv. Nikolaju, ki je živel v sosednji vasi.

Franc Gruber je bil presenečen, ko je videl duhovnika na Božični večer tako daleč od doma, in še bolj presenečen je bil, ko mu je oče Jožef pokazal pesem.

Jožef in Franc Gruber sta stala pri oltarju cerkve sv. Nikolaja. Jožef je v rokah držal kitaro. Člani skupnosti so zbegano pogledovali drug drugega. Nikoli še niso videli, da bi kdo igral na kitaro v cerkvi, zagotovo pa ne med polnočnico na Božični večer, na najsvetejšo noč v letu.

Oče Jožef je zabrenkal nekaj tonov, nato pa sta s Francem Gruberjem zapela. Njuna glasova sta zvenela ob spremljavi cerkvenega zbora. Melodija Franca Gruberja je ubrano ujela preprostost in častivrednost besed očeta Jožefa.

Ko je v noč izzvenela zadnja nota, je za trenutek zavladala tišina, potem pa so vaščani zaploskali. Aplavz je napolnil cerkev.

Vaščani Oberndorfa so vzljubili to pesem! Načrt očeta Jožefa, da bi prinesel glasbo v cerkev sv. Nikolaja, je uspel.

Nekaj mesecev kasneje je prišel v Oberndorf izdelovalec orgel in našel besedilo z notami za »Sveto noč«, ki je ležalo na orglah. Pesem ga je navdušila; ko je odšel, je s seboj vzel njen prepis.

Izdelovalec orgel je dal pesem dvema skupinama potujočih pevcev, ki so živeli blizu njegovega doma. Potujoči pevci so izvajali »Sveto noč« po vsej Evropi in kmalu se je pesem razširila po vsem svetu.

Danes zbori v katedralah in pevci koralov od New Yorka do Nove Zelandije prepevajo to preprosto pesem, ki je bila prvič zaigrana in zapeta v planinski cerkvi v Avstriji na Božični večer pred skoraj 200 leti.

p. Joseph Mohr, Franz Gruber:

SVETA NOČ


Sveta noč, blažena noč,
vse že spi, je polnoč;
le Devica z Jožefom tam
v hlevcu váruje Detece nam.

Spavaj, Dete sladkó,
spavaj, Dete sladkó.
Sveta noč, blažena noč,
prišla je nam v pomoč;

dete božje v jaslih leží,
grešni zemlji radost deli.
Rojen je Rešeník,
rojen je Rešeník.

Sveta noč, blažena noč,
radostno pevajoč
angeli Gospoda slavé,
mir ljudem na zemlji želé.

Človek, zdaj si otet,
človek, zdaj si otet.


Vir: ZAKLADNICA BOŽIČNIH ZGODB. [Prevedla Jana Kolarič]. Ljubljana: Tuma, 2008.
23. december 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (1)





















SDS, SLS, NSl, DeSus vključno z listo Gregorja Viranta, ki je v SDS dobro delal, so stranke, ki so v mandatu Janeza Janše dokazale, da znajo dobro in konstruktivno delati. Sem sodita tudi oba poslanca italijanske in madžarske narodnostne skupnosti. Navedene stranke so včeraj v Državnem zboru dokazale, da se znajo dogovarjati in stvari usklajevati, in prav je tako. Normalno je, da bodo te tvorile bodočo koalcijo, da bo demokracija zaživela. Znale se bodo usklajevati in prav odločati, saj so v njih izkušeni, dinamični in pronicljivi politiki, za katerimi stoji večina slovenskega naroda in uživajo ugled širše javnosti. Slovenija bo tudi v svetu izpadla kot kredibilna država s trdno vlado preizkušenih strank s tradicijo, ki znajo opravljati svoj posel. Tudi boniteta Slovenije na tujih finančnih trgih bo ugodnejša. V takšnih časih je takšna koalicija z refleksi nujnost. Politiki kontinuitete in preživelih vzorcev vladanja je očitno konec! Levica je v tem trenutku razklana in konfliktna, trajalo bo kar nekaj časa, da si bo opomogla od razprtij znotraj nje same.
22. december 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (7)
1 2 3 ... 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 ... 486 487 488
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201520162017
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 1 2 3 4 5 6



Št. registriranih uporabnikov: 151665
Forum avtorjev: 15698 Forum teme: 33818 // Odgovorov: 1836074
Blog avtorjev: 3475 // Blogov: 76708 // Komentarjev: 1098359
Avtorji fotografij: 23914 // Slik: 201820 // Videov: 20362 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane