Uporabnik: Geslo:
Kot Primorko me moti, ko se manifestacije narodovega pomena, kot sta bili tradicionalna spominska slovesnost na Nanosu, 30. 4. 2011 v spomin na eno prvih partizanskih bitk na Primorskem, ki je bila na Nanosu, 18. aprila leta 1942 ter v počastitev dneva OF, s slavnostno govorico Svetlano Makarovič, ali proslava ob 44. obletnici priključitvi Primorske k matični domovini Sloveniji v Renčah izrabijo za ideološko politično agitacijo. Govorec Janez Stanovnik, predsednik Združenja borcev NOB je govoril o vrednotah NOB, ki jih politika očitno drugače pojmuje kot primorski človek, katerega vrednota za upor proti fašizmu je bilo domoljubje in ne ideološko prepričanje. To je bila narodna zavest in ne ideološka, kot se simbolično manifestira.

Organizacija borcev in aktivistov NOB je bila ustanovljena leta 1948 v Beogradu z namenom, da združuje udeležence NOB Jugoslavije. Tvorile so jo vse republiške zveze, ustanovljene na ideološki zasnovi. V Sloveniji je bila le-ta ustanovljena 4. julija 1948 leta, na svojem 1. kongresu v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen šef tajne policije Ivan Maček. NOB je povezana tudi z revolucijo in nasiljem. Ni samo sestavni del osvobodilne fronte, temveč tudi zatiranja in uničevanja slovenskega naroda, ki se je v glavnem množično zgodilo po vojni.

Tedaj je navedena organizacija postavila svoje temelje na načelih totalitarne komunistične države. V svoj program je sprejela, da naj bi utrjevala svoj demokratičen značaj, sodelovala tvorno v izgradnji socializma, pomagala ljudski oblasti, krepila njene demokratične temelje, vzgajala ljudske množice, predvsem mladino v tradiciji osvobodilnega boja in se zavzemala za obstoj, svobodo Slovencev v Avstriji in Italiji ter mir v svetu. Mnoge stvari so potekale drugače, kot je bil zastavljen njen načrt.

Kaj je od tega še ostalo v tej organizaciji?

Utrjevanje demokracije zagotovo ne, sicer ne bi njen predsednik Janez Stanovnik vsiljeval kot najprimernejšega kandidata za predsednika vlade sedanjega predsednika države Danila Türka. Ali res tovariš Stanovnik ne more dopustiti, da bi se v miru izvedle demokratične volitve in da ljudstvo pove, koga bo postavilo za predsednika vlade. Očitno se tovariš Janez Stanovnik ne zaveda, da je delovanje po načelih partijskega centralizma, mimo. Stanovnikov čas je odšel v zgodovino. Prišel je nov čas, ljudstvo ne potrebuje dežurnih nastavljavcev političnih pasti. Mladi bodo gradili prihodnost, vendar ne na ideoloških osnovah z dvignjeno pestjo in tudi ne na kolenih pred preživelimi avtoritetami, ki si še vedno jemljejo ves politični prostor zase in hočejo glavno besedo in oblast po nasledstvenem dovolilu. Bilo je izrečeno kar nekaj pikrih, ki ne sodijo na proslavo, temveč na smetišče zgodovine. Kdo je čigava žrtev bodo povedali ljudje na volitvah, za to ne potrebuje Zaresa. Nekaterim so proslave samo sredstvo za strankarsko in osebno promocijo. Odbijajoče ...

Socializma ni več. Nasledniki so vzpostavili družbeni red neoliberalizma in opustili načela spoštovanja pravic delavcev in pravne države. Ljudstvu so ugrabili državo! Edino kar je ostalo od te organizacije, je ideološko vzgajanje mladih, da 10-letniki nosijo rdeče zvezde in slepo sledijo svojim vodjem. Domoljubje Primorcev je sprevrženo v maškarado politične agitacije. Kdo vse so žrtve tega, ne bom naštevala. Po mojem videnju bi takšne slovesnosti dosegle svoj namen, če bi se obeležile s kulturnim domovinskim programom in ne bi nosile s seboj vse ideološke navlake.

In če so se organizatorji slovesnosti in proslav odločili , da se ne bodo ukvarjali s temno platjo polpretekle zgodovine, s partijsko uzurpacijo odpora, s povojnimi madeži, bi bilo vsaj človeško bolj civilizacijsko, da ne bi manifestirali simbolov, ki svobodomiselenega človeka izzivajo. Vir navdiha in ponosa primorskega človeka je domoljubje in ne komunistična simbolika. Ali res ni mogoče brez tega?

Novinarka Ranka Ivelija je dne 30. aprila letos med drugim zapisala: »Türkov pogled je legitimen in po svoje razumljiv. V minulih letih se je ne enkrat pokazalo, da obžalovanje in obsodba povojnih pobojev nista tisto, kar politični dediči tragičnih žrtev revolucionarnega nasilja v resnici želijo in pričakujejo. Želijo namreč drugačno, prekrojeno zgodovino, v kateri tudi NOB ne bi bil, kar je in mora ostati - epopeja poguma, žrtvovanja in visokih idealov. Uklanjanje zahtevam zgodovinskih poražencev se je polagoma spreminjalo v samoobtoževanje, ki je najedalo substanco samega upora proti okupatorju ter kalilo veselje in ponos ob obletnicah.

A legitimen je tudi drugi pogled, ki predsedniku očita neobčutljivost do "drugorazrednih" državljanov; ta očitek je bilo mogoče razbrati na spletni strani SDS. V Türkovem govoru so namreč zamolki, ki begajo. Prav v teh se namreč izgubijo osebnosti in dogajanja, ki bi jih morala obsijati svetloba zgodovinskega priznanja, a so njihove usode oziroma poteki preveč kompleksni za poenostavljajočo politično uporabo. Črni bratje (dodajam: Tigrovci, op. T.M.) so le eden od mnogih primerov. Ko je predsednik dejal, da pomembnost NOB vsebuje tudi etično obveznost, in nato nadaljeval, da "etika zmagovalcev zahteva samozavest, doslednost in dostojanstvenost", bi človek pričakoval, da bo vsaj omenil, kje in zakaj je te etike zmanjkalo, da je bilo po krivici prizadetih tako veliko ljudi. A predsednik o tem ni tokrat rekel nič. Poudaril je le, da smo te lastnosti dolžni zagotoviti tudi v ocenjevanju zgodovine, in načelno zavrnil poskuse interesnega in političnega prikrojevanja ali "celo" ponarejanja zgodovine.

Türkovim političnim nasprotnikom njegov zamolk, kot rečeno, ni ušel. Predsednik je zamudil priložnost, da bi "z združevalnim govorom" nagovoril vse državljane in tako pomagal graditi zavezništvo, potrebno za rešitev krize, so mu očitali v SDS. Toda s kakšno pravico mu lahko to očita stranka, v kateri do države, ki jo predstavlja njen predsednik, ne zmorejo niti toliko spoštovanja, da bi se udeležili uradne proslave ob tako pomembni zgodovinski obletnici in mu spoštljivo prisluhnili? Tisti, ki govorijo o prizadevanjih za združevalnost, morajo v odnosu do institucij države in državnosti najprej sami pokazati temeljno dostojnost.«

Nikogar ne bi hotela zagovarjati, vendar temeljno dostojnost si mora vsak zaslužit. Za predsednika države bi moralo veljati, da je predsednik vseh državljanov enako.
26. september 2011 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (1)
Pokažite mi nekaj lepega!
Trenutek zanosa, dobro dejanje, nasmeh.
Biti dober je onstran meje biti lep.
Izrazna posebnost duše je odkriti obraz,
izpraznjen jeze in žalosti.
Nič ni bolj razsvetljenega kot vesel obraz.
Smeh je izraz zmagoslavja,
da smo odkrili v sebi lepoto,
zmehčane poteze duše.

Ne smemo izbrisati lepote s tega sveta.
Lepota je neizrekljiva milost narave.
Je nekaj, kar se razpira.
Kar zmoremo občudovati in čutiti.
Nič, ki se povzdigne v odprto dejanje.
Razpetost razprostrtega cveta.
Palača, balkon rož pod obzorjem.
Odprta okna, da skoznje zvonijo zvonovi,
preletavajo ptice in kroži modrina.

Lepota je ponotranjena oblikovanost volje.
Lirična arija, ki vžiga kri.
Življenje je lep, nerazumljivi prostor.
Greda na kateri rasteš in kjer se dogajajo
lepe stvari. S čudežno roko odpreš šatuljico
nakita in v njej najdeš svoj biser lepote.

Neizmerni prostor z zvezdnim prahom
je podaril temi svetal obraz.
Goreče popotnice nočnega neba imajo svojo moč.
Spremenijo se v milino roke,
v jezikovno okretne besede,
ki razpirajo resnico.

Lepota je vonj puhteč od ženskih kodrov.
Žarki skriti v ljubezenske zgodbe.
Breztežnost repatice, ki riše luč po nebu.
Lepota so leta, ki so jih vredni spomini.
Lepe besede so ključi za odpiranje srca,
vselej iščejo najbolj udobni kraj za svoj počitek.
Mesto, ki njihove lepote ne postara in zguba.
Vsi smo v začaranem krogu
njenega večnega iskanja.


www.tatjana-malec.si
26. september 2011 | Kategorije: | Komentarji (0)













Kar slutila sem, da bo vsa zadeva dobila politične razsežnosti. Danes se je novinar Silvester Šurla razpisal v Reporterju.

Vseeno kdo vodi RTV Slo MMC, Miloš ali Uroš Urbanija, Majda Širca ali Borut Pahor je zmeda dovolj velika. Eni in drugi si medij prilaščajo na najrazličnejše načine. Portal Multimedijskega centra MMC javne RTV je postal velika črna pika enoumja, ki obvladuje to ustanovo. Napovedano je bilo, da bo Uroš Urbanija spletne strani nacionalke spremenil v vedno bolj smrdečo greznico slabo zakrinkane politične propagande, populizma in neslanosti, kar si ne dovoli noben dostojen javni medij. To se je zagotovo tudi zgodilo pod patronatom šefa nadzornega sveta RTV Lenartom Šetincem, ki se obnaša kot nadšef nacionalke, z bogato partijsko preteklostjo.

Bralcev sploh ne zanima na kateri strani je bila objavljena glosa Vinka Vasleta. Bralcev sploh ne zanimajo politične igrice, vojne zaradi glos, morebitne fizične grožnje, niti v medijih očitani ego Zvezdana Martiča pa še cela vrsta ego-tov, ki mahajo na levo in desno. Takšno nespodobno obračunavanje bralcev RTV Slo MMC sploh ne zanima, večino ne zanima komu Uroš Urbanija posveča več pozornosti Gregorju Golobiču ali Janezu Janši. Da nekaj zares smrdi po sledeh peklenskega ognja in žvepla je vsakomur lahko jasno, ki ne more vstopiti v MMC, temveč v posnetke blogov. Tudi nobena pritožba ne zaleže, ko kak anonimnež oblati čast in dobro ime človeka, se nič ne zgodi. Ko oddaš kakšen nezaželen članek, je zveza prekinjena. Igrice, ki človeka spravljajo ob živce.

Po mojem videnju je kar preveč rožljanja, efekta pa nobenega. Direktor Marko Fili nepoveduje, da nameravajo s statutarno spremembo reorganizirati MMC. Okej, naj jo reorganizirajo in napišejo poseben člen, ki bo določal, da ima javnost pravico do normalnega dostopa v bloge avtorjev prek Googla in Najdi.si. Ne bi pa bila nobena škoda, če bi zamenjali vse, ki ideološko zategujejo vrat kokoši, ki nese zlata jajca in spravljajo javnost ob živce. Kar zamnjajte jih, saj si ljudje želijo novih obrazov in novih programov.

Kakšna godlja, za ne verjeti!
26. september 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (3)






























Presejane so besede kot mivka na sito.
Zlat pesek z molčečimi ključi
v ušesih davnih šumov
iz asirsko - babilonskih zgodb.
Brezupno zabrisane sledi srečnežev,
ki so zrli varljivi sreči v oči.

Sledim pravljicam o čudežno presežnem.
O razlomljenih poročnih obljubah.
Zgodbe o karavanah nomadov,
ki so se pomikale na svoj začetek
kot ganjena in hlipajoča upehana misel o sreči.

Začetek tistega, kar je zmogla
sveta akrobatika duha, ko so prehajali
skozi svode domišljije o zvrhani meri uspeha
z roko v tabernaklju Babilonije,
ki še ni bil v zlatu.

S tistim nečim, ki se obnaša
kot sila, na pragu zrétja kot navdih,
ki drobi odseve v zrcalu dneva.
Zakrinkan privid v peščenem viharju.
Obeti kozarca vode iz oaze.

Ob njej najdeš del odlomljenega vesla.
Zbledelo zeleno peščeno obleko usode.
Zlate kovance ugašajočih se luči.
Pesek, ki pada in ga veter odnaša
s peščenega hriba v peščeno dolino
kameljemu človeku z grbo, v oči.

Pesem peska je drugačna od pesmi
cvetoče oaze z datljevci.
Sladki sadež vedno cveti v duši nomada.
V dimljah princa asirskega so še mešički mošusa.
Vonji izvabljajo nomada v votel prostor,
da se z njegovim znojem odžeja skarabej.

Tu je nekdo napisal ekskluzivno reportažo
o neolitski dobi, kako je smrt ukradla asirskemu
princu kamnito sabljo. Berem Ep o Gilgamešu,
da bi razumela kameljo žejo
in svojo nomadsko neodžejanost.

Tedaj začutim, da se mi je število okončin
zmanjšalo na dvoje nog,
ki sledijo prastarim brezimnim potem.
Tako je zapisano na uruškem obzidju,
kjer je nekoč stal tempelj Eana,
posvečen boginji lepote in ljubezni Ištar.


www.tatjana-malec.si
25. september 2011 | Kategorije: | Komentarji (0)
Proza narave se piše
v poeziji drobnih pisav.
Drevesa imajo na tisoče vej.
Mnoga z zašiljenimi listi.
Pesem ima manj kot sto besed.
Njene oči zrejo povsod.
So zastrta razprtost vek v svet.
Iz zvezd in sanj črpajo snov.
Puh čudežev.
Raztrosijo tisočero semen.

Sprehodim se skozi gozd.
Deželo ljudi z drevesi
z zeleno tišino v telesih.
So volja miru. Vzorec tihote.
Predstava valovanja v vetru.
Mlado jutro njene zavesti.
Načrt nenaslovljene pesmi kamnu,
ki si izmišlja sivino v košari mahú,
brez korenin in pravih cvetov.

Švigne misel. Po utorih drsijo besede.
Rodijo se iz telesa kot otrok.
Kot bistvo resnice biti, ki hrani razum.
Lahko so začetek ali dotik konca.
Zavetnik bolečine ali radosti.
Vselej je veter neba tisti,
ki igra na lutnjo človeških strun.
Skozi kamen nikoli ne vzklije žito,
le dež mu spere kožo in zrahlja dušo.
Ob njem se razprostira ravnó poljé,
ravnina z razprtimi ustnicami maka.
Kot ženska pripravljena za ljubezen.


www.tatjana-malec.si
25. september 2011 | Kategorije: | Komentarji (1)
Odkar je postal v.d. pomočnik generalnega direktorja za nove medije Matej Žunkovič, ki dela v programsko produkcijski enoti Multimedijskega centra Maribor, Multimedijski portal MMC RTV Slo ne deluje, kot bi moral iz pozicij, ki jih izraža in kot je deloval prej, ko ga je urejal Zvezdan Martič. Urednikovanje na MMC RTV je prevzel Miloš Urbanija iz Ultre (?).

Dokaz, da MMC RTV Slo že dolgo ne deluje, je tudi internetni zapis od 25.2.2010. MMC RTV Slovenija je poročal:

Multimedijski center RTV Slovenija (MMC RTVSLO) zadnje dni doživlja velike tehnične težave. Arhiv oddaj je praktično nedelujoč, kar te dni še bolj razburja plačnike RTV prispevka, pa je nedelovanje obljubljenih prenosov z zimskih olimpijskih iger. Nacionalna televizija je za pravice prenosa olimpijskih iger prek interneta morala še dodatno seči v žep, sedaj pa zaradi tehničnih težav ogled mnogih olimpijskih tekem na spletu ni mogoč.

Urednik MMC RTVSLO Uroš Urbanija je pred dnevi (opomba: pred zgoraj navedenim datumom) objavil opravičilo:

Spoštovane uporabnice in uporabniki spletnega portala MMC RTV SLO! Zaradi tehničnih težav, ki jih imamo s spletnim sistemom avdio-video oddajanja, trenutno ni dosegljiv arhiv oddaj RTV Slovenija, občasno pa prihaja tudi do motenj prenosov v živo.

Na blogih in spletnih forumih se medtem pojavljajo ugibanja, ali so tehnične težave posledica notranjih razprtij v MMC, ki jih je povzročilo imenovanje Uroša Urbanije za odgovornega urednika. Po njegovem prihodu naj bi MMC zapustil Zvezdan Martič, Urbanija pa menda ni dovolj tehnično podkovan, da bi bil sposoben voditi tehnični del ekipe.
Obstajajo pa celo namigi, da naj bi MMC doživel hekerski napad, v katerem naj bi napadalci izbrisali celotno vsebino arhiva oddaj.

Urbanija se dne 24.2.2010 sprašuje: Kje so arhivi oddaj od 15. februarja??? In kdaj bodo na voljo?? Ali pač niste sposobni objaviti teh informacij?

Urbanija dne 26. julija 2011 navaja: Sovražne ali žaljive komentarje takoj odstranimo. Komentarji s sovražnim govorom na spletnih portalih niso redkost.

Odgovorni urednik Multimedijskega centra RTV Slovenija Uroš Urbanija pravi: "Pri nas imamo urednike foruma, ki stalno pregledujejo vse komentarje. Če odkrijejo kakršen koli komentar, ki ni v skladu z našimi pravili, ki je torej žaljiv ali vsebuje sovražni govor, ga takoj odstranijo."

Franci Valjavec, odgovorni urednik portala Siol.net, ob tem dodaja: "Odstranjujemo žaljive, neprimerne komentarje, pa seveda tudi sovražni govor."

Včasih posreduje tudi policija - Če komentar vsebuje sovražni govor, se zadeva ne konča samo z odstranitvijo komentarja. "Sem in tja se pojavi kakšen takšen primer, ko se tukaj oglasi policija in zahteva identiteto uporabnika," trdi Urbanija, Valjavec pa trdi, da za zdaj obiska policije niso imeli, se pa policisti po njegovih besedah včasih pozanimajo za IP-naslov, s katerega so določeni komentarji oddani, "kaj se pa s tem zgodi, pa ne bi vedel".

Na SIOL-ovem portalu imajo takih primerov okoli 15 na leto. Kaj se zgodi z njimi, smo preverili na policiji. "Na operativni ravni sodelovanje s tožilstvom, s sodiščem poteka več kot zgledno. Sodelujemo pri pripravi nove zakonodaje. To so vse neka orodja, ki bi nam pomagala, da bi v prihodnje pravočasno odkrili grožnjo, kot je bila na Norveškem," so pojasnili.

Sovražni govor lahko prijavite na Spletnem očesu - V Sloveniji sovražnega govora ne preganja samo policija. O njem lahko s klikom na posebno aktivno pasico na nekaterih spletnih portalih državljani obvestijo Spletno oko. "Namen tega Spletnega očesa je, da bi civilna družba mimo policije lahko imela eno točko, kjer ljudje lahko prijavijo ilegalne vsebine na internetu," je dejal Vasja Vehovar s Spletnega očesa.

Tako na policiji kot pri Spletnem očesu so v zadnjih letih zaznali porast sovražnega govora na spletu. Pravnik Matej Avbelj meni, da je sovražni govor v razvitih demokracijah omejen na obrobne medije, v Sloveniji pa je nasprotno: obrobje se je prebilo v ospredje, je za TV Dnevnik poročal Vasja Čepič.

Ob zgornjih ugotovitvah in glede na težave, s katerimi se srečujemo avtorji – blogerji, si upravičeno lahko zastavimo naslednja vprašanja:

1. ali se je MMC RTV spremenil iz osprednega medija in postal obrobni medij, na katerem je dovoljeno marsikaj in je zato postal za širšo javnost zaprt medij;

2. ali je vzrok, da MMC RTV Slo ne deluje kot odprt kakovostni medijski sistem na Googlu in Najdi. Si tehnična nesposobnost v.d. pomočnika direktorja za nove medije Mateja Žuniča, ki naj bi z določenimi tehnični nastavitvami izmaličil prejšnji dostop do medija in dosegel, da je MMC RTV postal medijsko zaprt sistem, nedostpen širši javnosti. Nimam namena kogar koli užaliti, vendar nek avtor, ki je prenehal objavljati na MMC RTV mi je rekel, da ne objavlja več na MMC, ker je postal medijska zakotna vaška krčma obrekovanj, v kateri se le še prepirajo in delijo na leve in desne na najnižji možni ravni dialogov;

3 upravičeno se lahko vprašamo, ali je cenzura na delu, da je vgradila v sistem nastavitve, ki zapirajo dostopnost vstopa v MMC;

4. ali so označevalci politične ignorance morda vseeno komu po volji, ker lahko izstopajo iz sebe s svojim grotesknim žargonom brez zavor. V tem primeru hkrati govoriti o medijski svobodi in vzdrževati na spletu nek populističen fantazem ignorance in sprožati zavedne in nezavedne mehanizme obtoževanj in prepiranj z namenom dešifriranja in testiranja klime mase, lahko pomeni dvoličnost - na eni strani formalno zahtevati kulturni nastop posameznika, na drugi pa dopuščati smetenje v najbolj slabšalnem pomenu. Tak medij ne more služiti obojemu.

Kakovostnejši blogerji se zato umikajo, provokatorji pa ostajajo na blogu za smeti, kjer pustijo kopico verbalnih sledi, uporabnih za politike. Kompleksni organizem MMC je tako deplasiran skozi množico ravnanj, obnašanj, stališč, že izvršenih grobih kretenj ali zapisanih stavkov, v katerih so besede vnaprej dane tistim, ki si dajejo duška svoje elementarne živosti poganjanja iz blata do skrajnosti. Ker se pa avtorji nočejo valjati v blatu, odidejo. Če se to počne pod imenom in firmo javnga zavoda nacionalne televizije, ki jo financiramo davkoplačevalci, je to zaskrbljujoče.

Ob tem se čisto logično vprašam: Če Google pobere vse prispevke z moje spletne strani in so objavljeni v naslovih z možnostjo vstopa v datoteko portala, zakaj to na MMC ni mogoče. Problem ni v Googlu, temveč v nastavivah baz podatkov v MMC RTV. Urednik nekega portala mi je pojasnil: Pri nas v članke dodajamo ID-je (identifikacijska domena). Vsi moji prispevki na tem portalu za 8 let nazaj, ko sem pri njih objavljala, so na klik dosegljivi, brez problemov.

Kot primer zapiranja prispevkov MMC RTV približno od marca ali aprila letos navedem: N. pri. pesem »Gotska rozeta« sem objavila na svoji spletni strani www. Tatjana-malec.si pod datoteko Poezija – Poddatoteka Poezija 2011. Isto pesem sem objavila na tudi na Literarni tečaj MMC RTV Slo in če jo iščete pod navedenim naslovom, vas bo nastavitev pripeljala k naslovom mojih prispevkov, objavljenih po kronološkem zaporedju. Vstop v portal za navedeno pesem praktično ni mogoč, ker je treba iskati za več mesecev nazaj naslov pesmi in ko kliknete, ne pridete v blog, temveč v posnetek bloga brez komentarjev.

V iskalniku pod moje ime so objavljeni trije stari prispevki. Ob kliku ne pride bralec v zadnji objavljeni prispevek, da bi kronološko lahko sledil in bral prispevke nazaj, temveč ostane blokiran na starem prispevku, ki niti ni več aktualen. Nastavitev pa ne pove, da je treba klikniti »Zapisi na blogu«. Skratka zelo neprijazen medij, ki mu botruje tehnično neznanje ali hierarhično licemerstvo tistih, ki jim ni do spodbujanja kulture različnosti in medkulturnega dialoga. Vladata mu zaprašena ideologija in interesi. Navdaja me občutek, da nas varietejski filozof Slavoj Žižek posredno vleče za nos z okrašeno giljotino z rožicami, zapuščino Maximilena Robespierra in njegovega režima strahovlade.
24. september 2011 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: Kritična razprava | Komentarji (1)
1 2 3 ... 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 ... 462 463 464
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31 1 2 3 4



Št. registriranih uporabnikov: 144101
Forum avtorjev: 15583 Forum teme: 33455 // Odgovorov: 1815455
Blog avtorjev: 3341 // Blogov: 69947 // Komentarjev: 986010
Avtorji fotografij: 22541 // Slik: 184506 // Videov: 20243 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane