Uporabnik: Geslo:
Še naprej nam hoče vladati sistem roparskih tajkunov, razdeljen na interesne fevde. Razvil se je iz večdesetletne komunistične vladavine z manjvrednostnim kompleksom, iz katerega je bruhnil grozoviti pohlep, iz njega pa gospodarski kaos z uničenjem slovenskih podjetij in armado brezposelnih in eksistenčno nepreskrbljenih družin.

Sistem je pohodil duhovne temelje slovenske osamosvojitve. Po svoji identiteti pripada samemu sebi. Način vladanja se je spremenil v nezaslišni individualizem in subjektivizem, izgubil je stik z realnostjo in narodom. Zanj je značilna aroganca, ki generira ne le gospodarsko, temveč tudi duhovno krizo, dekadenco, destrukcijo in laži. Izvorno je sistem pokvarjen, zlagan, krivičen in etično neutemeljen. Narod ima v pasti in se do ljudstva obnaša egoistično, egocentrično, samopašno in nadvladno sebično.

Ljudje ravnodušno sprejemajo izgubo svoje substančne biti v gospodarskih in duhovnih razsežnostih. Vladata nam nemorala, neetičnost, vrednote so zreducirane in zrelativizirane. Dobre misli in nameni so zaklenjeni v ljudeh, ključa za odpiranje vrat pa ni, da bi zavel veter in prezračil komunikacijske kanale.

Kdo bo artikuliral probleme naroda? Mešetarski tajkuni ? Državljani spremljamo od jutra do večera same zgodbe o manipulacijah, goljufijah in o ukvarjanju ponesrečene politike same s seboj, medsebojnimi zdrahami in neproduktivne debate. Stvari se odvijajo po meri neke preteklosti, ki je že pokopana in vsa zmedena od nenehnega proslavljanja revolucije, kot bi hotela na pobalinski način priklicati novo in pokazati svojo moč.

Vklopljeni so še vedno v kontinuiteto in jemljejo človeku prihodnost. Vsiljujejo reforme in zatiskanje pasov ljudstva, sami pa pri tem bogatijo, čeprav se revščine revežev ne da reformirati. Legitimnost delovanja demokracije se zavira z vrivanjem komunistov na oblast,z ideološkimi zavajanji ljudstva ter z delitvami, da se med kreganjem ljudi zasenčijo in razblinijo resnični problemi.

Ljudje vemo le eno: Od kod prihajamo, ne vemo pa kam gremo.

Dovolj nam je te folklore! Vladanje ni nobeno podjetje, ki bi služilo samemu sebi in svojim klientom, temveč plačano profesionalno delo, ki mora služiti vsemu ljudstvu. Ta notranjepolitična zmes diktatov, iluzij in prevar se je razbohotila kot vsiljena politika, je sila narodove potlačitve.
23. oktober 2011 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (4)
Neozdravljiva je mentalna epidemija
ograjenih vrtov, kjer muhe obletavajo
sladkornico utopičnega upa.
Tam živi krt, ki rije pod zemljo,
kjer se v velikih rovih koti zlo.
Tam biva tudi hudič,
ki najeda korenine.
Nihče ne more prestopiti plotov.
Plot ima ostre našpikane zobe.
Na plotovih molijo bajoneti.
Ti zabodejo vsakega,
ki misli in preveč ve in vsakega,
ki loči kaj je prav in kaj ni prav.
Plotovi imajo enega samega vladarja.
Ne sprašujte po Bogu ali Kralju.
Ne sprašujte po natakarju,
ki vam bo nalil čistega vina.
Obstajajo le tisti, ki vam natočijo
motnega vina in vas opijanijo.
Ne sprašujte po resnici ali pravici.
Ne glejte deviških pojavov rož.
Bistveno se začenja in konča v glavi.
Tam je predmestje razuma.
Mesto neskončnega napuha in srdi.
Tam se rojeva negativno vesolje,
iz katerega rastejo zločeste okončine.
Priprave kot so ražnji, koli,
ognjene grmade in plameni pekla.
Pekel je v glavah.
Kot monsun divja v praznih lobanjah,
iz katerih švigajo jeziki z oblico sline.
Za plotom je čas, ki bije tiktakanje ure.
Kamnom plotov so se naredili
veliki zeleni žulji. Videla sem kuščarja,
ki se je zagnal po zidu in se skril pod mah.
Kačje oči me gledajo v stopala.
Ne prestopim svojega plotu.


www.tatjana-malec.si
23. oktober 2011 | Kategorije: | Komentarji (2)
Ljubljanski župan Zoran Janković se je včeraj sestal s somišljeniki in navdušenimi privrženci izgubljenega komunizma, konvertiranimi v neoliberaliste in tajkune in ustanovil stranko Pozitivna Slovenija. Na njegovi listi je 339 ustanovnih članov. Janković je njen predsednik.

Nagovoril je prisotne in javnost z obljubami, ki jih je polagal kot sveže, še tople žemlje iz peči volivcem v usta in govoril o najlepši državi na svetu.

Jaz pa ne želim živeti v najlepši državi na svetu, kjer kmetijska zemljišča spreminjajo v zazidalna in jih prodajajo v podjetjih njegovih sinov v davčnih oazah. To zame ni pozitivna Slovenija, temveč pozidana Slovenija z bloki betona.

Jaz že živim v najlepši deželi sveta, v deželi nepremagljive plodne zemlje, ki leži med ubranostjo gora in morja, dreves in trave, cvetja in mehkobo slovenske blagozvočne besede. Vso to izgotovljeno lepoto smo dobili od stvarstva v roke in Slovenci res ne potrebujemo, da bi jo turbokapitalisti Kučanovega Foruma 21 olepšali do absurda po svojih pohlepnih finančnih potrebah. Iz takih volilnih obljub ne more vzkliti niti ena sama zelena bilka, ki bi našla utemeljitev v univerzalni moralnosti. Kje ste Zeleni Slovenije, da vam Janković obljublja betonsko Slovenijo kot najlepšo državo na svetu?

Ljudje smo rojeni iz zemlje in vode. Iz večnosti v večnost je naša domovina zelena in sedaj bi jo Jankovićeva politika naredila še lepšo. Tako bi se zgodilo z vami kot z vrtičkarji v Ljubljani. Vsi pa nimamo toliko denarja, da bi si postavili črnograditeljski dvorec z bazenom sredi slovenskih gozdov, kot si ga je postavil njegov varovanec Roman Jaklič (enakost pred zakonom, na sliki).

Počakajte še malo, pa boste zaslišali ropot bagerjev in začeli dihati neslišno sneženje sivega mišjega prahu, ki bo naredil našo deželo še bolj »krasno«. Mešetarjenje z obljubami s figo v žepu je način zapeljevanja, ki ga žene simptom porušenega in oslabljenega občutka njegovega šefa za oblast. Seveda roka roko umije, saj je treba šefu vrniti uslugo za vse prispevke in odpustke, ki so pomagali k plemenitenju premoženja dinastije. Nisem prepričana, da to dela z velikim veseljem, a kar se mora, se mora.

Selektor reprezentance Pozitivna Slovenija je izbral sicer že nekoliko postarane in opešane igralce iz svojega bivšega kluba ZKS. Edina cvetoča roz'ca je bila Pahorjeva Sdejevka Renata Brunskole. V reprezntanci je tudi nekaj estradnikov, ki potrebujejo medijsko pozornost in plačane vloge.

Glede morebitnih očitkov, da so volilni programi večine strank podobni, je Janković dejal: "Komu bodo državljani verjeli? Tistim, ki so imeli priložnost, pa niso nič naredili, ali tistim, ki so z delom dokazali marsikaj?" To marsikaj je tudi brezglavo zadolževanje, so tudi neporavnani dolgovi za Stožice in propad tistih obrtnikov, ki svojega dela niso dobili plačanega (eden si je tudi vzel življenje).

S politiko sem se prisiljena ukvarjati in o tem pisati zato, ker se baranta z mano in zame, brez moje navzočnosti in mojega soglasja. Janković ni Slovenija, ukradeno je in zlorabljeno neodtujljivo ime moje države za politične namene. Slovenija ni Jankovićeva lista, Slovenija smo vsi njeni ljudje!


23. oktober 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (14)





















Kam je poniknila
svetovnotvorna božja pravičnost,
da je na svetu toliko žejnih in lačnih,
da je na svetu toliko krivic,
se je morda v zasmrtju raztelesila
ob velikem imperiju svetosti?

Morda je to neumna trditev,
vendar vidim to razgaljeno žensko telo,
vse toplo od greha.
Potipajte njene razkrečene ude,
ki se vas hočejo okleniti,
dotaknite se njenih žejnih ustnic,
ki vam hočejo piti kri.

Poglejte s kakšnim naporom
ji uglašujejo noge
in kako spodbujajo njeno pohoto.
Koliko denarja so zložili vanjo,
v njeno vlažno votlino
in kako kljuvajo njeno mesnato telo.
Tiger je položil šape na njene prsi
in zasadil ostre zobe vanjo,
samogibno z nekaj centimetri premera v globino.

Tako je, kot bila bi del vašega telesa
in da uživa z mojimi boki.
Kaj pa če se počutim neranljivo,
kaj če tudi jaz nosim v sebi kanibalske strasti
za bleščečimi zobmi in olepšanim obrazom?

Zakaj vam to pripovedujem,
se morda bojim odprtih vrat ječe
njene vlažne votline.
Kaj, če samo govorim z njenimi znamenji
na čelu in bi se tudi jaz rada kopala v njeni sopari,
tam spodaj in se dotaknila zlatih žetonov
za igro, v kateri uživajo mrtvi psi,
ki brozgajo po blatnem močvirju v pragozd
po sledeh bolnega tigra.
Končajmo s sramotitvijo stvari
in pojdimo spat nezadoščeni
z zastrtim jokom živali v človeških strasteh.


www.tatjana-malec.si

Slika: Antonio Pisano - Pisanello, 1395 - 1455, Luxuria
22. oktober 2011 | Kategorije: | Komentarji (0)
Ravnokar sem izključila RTV 3 – Dokumentarno oddajo, kjer je z milimi glasovi 'bajal' Zoran Janković. Svojo naučeno zgodbo je razmazal ljudem na belo rezino kruha, da je zaseka dobila nežen in mehak bel odtenek z okusom sirotke. Z milimi očmi je gledal, da bi uzrl kakšno partizansko mater in ji povedal, kako ves moker in ginjen od solz ljubi in spoštuje partizane. Ni bilo videti, vendar Janez Stanovnik in Milan Kučan naj bi se zagotovo prižemala k njegovemu telesu in ga trepljala po hrbtu in božala … da je premogel tako nežno recitirati in poglobljeno misliti: DIVIDE ET IMPERA! (LUDVIK IX)

Nobena kavica ne odtehta okusa po medici, ki so jo danes zjutraj popili Zanoškar & Co pribežnikov. Partizani so nekakšen ritual, na katerega velja staviti. Pripadati kontinuitetnim silam in ljubiti partizane, je diferenca, saj jih Borut Pahor nima več. Če Borut nima več partizanov, ni več levica in je izgubljen ves zgodovinski spomin na NOB, kako sta se Zoran in Borut skupaj bojevala v partizanih s puško v roki in z ramo ob rami.

Kdo v tej domovini pa ne ljubi domoljubnih partizanskih fantov in mož in hrabrih partizank, ki so prijeli za puško in padli v borbi proti okupatorju, a le malo je tistih, ki ljubijo udbaše, ki so mučili in streljali naše ljudi in jih zvezane z žico metali v jame, da so se lahko dokopali do oblasti. Vendar to so že drugorazredne teme.

Partizani so še edine limance, na katero se ujamejo ljudje z domoljubnimi čustvi. Rdečo barvo je treba ostrugati z vseh, ki si še domišljajo, da so levica, le kaj bi oni kvazielite brez partizanov počeli z njo. Rdeča barva pospešuje slo po oblasti, gre v kri, dela pametne glave, je simbol zmage proti okupatorju. Vsakega namišljenega sovražnika, ki nabodeš na kol, je en nasprotnik manj!

Kakšno ceneno delanje vtisa! Saj ljudje nismo po kokošji župci priplavali. Na takšni ravni volilne kampanje in po tolikih smešnih naporih pa količinah zaužitega Actimela Danone, je treba tudi kaj reči, saj gre vendarle za sporočilo »Manj napihnjenosti«.

Ob odvečnem sprenevedanju in takšnih nastopih vzhajajočega odrešitelja so normalnemu človeku dobesedno zamegli pred očmi. Ta žalobni sholastični disput kandidata za premierski stolček z državljani, ki nemo strmijo predse, je ... velika komedija (popravljeno).
22. oktober 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (2)
1. Po Mrfijevem zakonu vsakdo napreduje do stopnje svoje nesposobnosti. Zadolževanje češ, bo že kako in bo že kdo dolgove plačal, kaže na neodgovornost in nesposobnost obvladovanja samega sebe in samorefleksije. Oseba s takšno zapečateno podobo, ne more voditi države.

2. Denar je bil od nekdaj prava mera, saj ni označeval nič drugega kakor svojo zmožnost, da izmeri ceno bogastva na podlagi njegove realnosti. Rečem daje vrednost in ceno obilje zlata in srebra. Ko je račun izčrpan, je izčrpan za vse in trgovci v odprti igri menjav so zelo dobro obveščeni in dobro poznajo ceno reči in ceno politike. Tudi dobro vedo, kako se pride do denarja z razprodajo stvari, ki še niso razprodane. Kar je kri za telo je za trgovca denar. Trgovci vedo kako kovina dobi svoje »življenjsko načelo«. Obtok postane ena izmed temeljnih kategorij njihovega interesa. V merkantilističnem eksperimentu pod krilatico »novi obrazi, nova politika« se razpira prostor za nadomestke starega ali z drugimi besedami za odnose še večje neenakosti, politika je vselej povezana z voljo tistega, ki ima denar in moč.

3. Noben trgovec ne more doseči dobre razprodaje domovine. Domovina je tudi še kaj drugega. Vsi politiki doslej so se gibali v segmentu daj – dam. Jankovićeva kandidatura izhaja iz istega segmenta interesov. Nova politika bo ustvarila prostor za nadaljevanje starih praks. Poteza Kučanovega Foruma 21 z vsiljevanjem trgovca na čelo države pušča toliko nenatančnosti, nejasnosti, prikrivanj in zablod razmišljanja, za katerimi se skriva le politika moči kapitala in hlepenje po kontinuiteti oblasti.

4. Pod krilatico »javnega interesa«, da morajo banke ostati v rokah države, je moč trgovcev nad politiko dosegla sužnjeposestniški in skrajno izkoriščevalski odnos kapitala nad ljudmi.

V dosedanjih političnih razpravah še nisem zasledila, da bi kdo obravnaval vprašanje »voditeljskih sposobnosti in osebnih lastnosti« osebe, ki naj bi opravljala funkcijo predsednika vlade in glavnih akterjev njegove ekipe (ministrov). V vsaki formalni organizaciji se razvijejo tudi informalne skupine in informalnimi voditelji iz ozadja z divergentnimi in opozicijskimi težnjami in parcialnimi interesi, ki pogosto povzročajo napetosti, usodna trenja in neučinkovitost politike (četverček Vlade RS 2008 – 2011).

Učinkoviti predsednik vlade mora biti usmerjen tako, da takšne drže in reakcije ter parcialne interese predvidi in postavi meje moči svojega voditeljstva z etično držo, ki v veliki meri temelji na neformalni avtoriteti in njegovi osebnosti, ta pa vključuje tudi vse njegovo dotedanje delovanje.

Gre tudi za osebne prijeme in slog v vodenju, ki je lahko avtokratski ali demokratičen ali pa stihijsko razpuščen in oportunističen. Omenim naj organizacijo kot sistem in organizacijo kot komunikacijo. Ker pri dosedanji vladi ni bilo pravega socialno psihološkega in organizacijskega pristopa, se je začela krhati enotnost. V napeti tekmi za prevlado moči je predstavljalo veliko napako premierjevo popuščanje oziroma relativiziranje vrednot pri tistih, ki jim le te primanjkujejo. Če prištejemo k temu še rivalstvo, so ti dejavniki ustvarili nemogoče odnose, da vlada ni bila uspešna in ni uživala zaupanja državljanov. Naposled se je ukvarjala le še sama s seboj in s svojimi aferami.

Psihološko skupino pa ne tvorijo samo člani vlade, ta je izjemno razvejana tako po horizontali kot po vertikali: vlada z upravnim aparatom (izvršilna funkcija), parlament (zakonodajno funkcija), volilno telo – ljudje zaradi katerih vlada funkcionira in naj bi zastopala dobrobit vseh, so povezave, ki morajo ustvariti intencijo sinteze, vzpostavitve harmoničnega delovanja vseh povezav v družbi, predvsem pa pravne države s primernim poslovnim okoljem za razvoj gospodarstva. Predpogoj je, da je javna uprava strokovna. Njena svetovno nazorska opredelitev pa niti ni tako pomembna, glavno je, da ni totalitarno izrojena in da deluje na demokratičnih osnovah primerljivih evropskih držav.

Osnovne tendence vrlin so etičnost in moralnost delovanja vseh človekovih sil. Skupinska dinamika je poligon z razširjenim zornim kotom socialne psihologije, ki temelji na medčloveških povezavah, simpatijah in antipatijah, nazorih in interesih. Tu se znajdemo pred seizmografsko občutljivo reakcijo javnosti, ki opazi in občuti vse oblike socialnega ravnanja in krivic in nanje populistično reagira z množičnim nezadovoljstvom.

Vprašam se, kako naj Zoran Janković v funkciji premierja vlade pride pred ljudi in jim pove, da so reforme nujne in da bo treba zategovati pasove, znižati plače, pokojnine, socialne transferje, zvišati davke, ipd. Si ne predstavljam. Janković ni človek našega prihajajočega časa in naših družbenih potreb. Njegov svet ni svet večine državljanov, na katerem slonijo potrebe po tenkočutnem razumevanju brezupa, revščine in odpovedovanja. Že njegov statusni lik in bogastvo bi sprožila enormne konflikte, nezadovoljstvo in pobesnele bi strasti razžaljenih in ponižanih. Že splošno znana dejstva, kako si je Jankovićeva družina pridobivala bogastvo, so dovolj tehtni razlogi, da taka oseba ne more biti premier. Ljudje upravičeno lahko rečejo: Kako nas moraš ti bogatin, prepričevati in od revežev zahtevati reforme, da se odpovemo elementarnemu, ki je potrebno za golo preživetje, ti in tvoja družina pa živite kot baroni.

Ali se tisti, ki vrivajo Jankovića na premiersko funkcijo sploh zavedajo svoje moralne odgovornosti, kaj to pomeni in kakšne posledice bi iz tega nastale. Razjarjene množice bi se pognale na cesto in izgubile razum. To so ključni momenti, s katerimi se ne bi smeli igrati. Vrlina dobrega premierja je enaka vrlini visoko moralno-etičnega človeka in ta je istovetna z vrlino dobrega državljana. Aristotel, Sokrat in Platon vidijo največjo človekovo vrlino duhovno dejavnost v družbi. Tisto kar tvori državo, je njena ureditev. Zato vrlina tistega, ki državo vodi mora biti vrlina državljana tudi v merah in potrebah. Človek, ki zasleduje smotre plemenitenja lastnega bogastva, se ne more posvetiti duhovnim praksam in celovitosti ustvarjalnih aktivnosti za dobrobit interesa vseh državljanov, ker psihologija kaže, da tega ni mogoče kar tako v sebi razrešiti in spremeniti svojih pogojnih refleksov in tendenc delovanja. Trgovec je akcijsko in pogajalsko usmerjen v zadovoljevanje svojih potreb in je determiniran s skrbjo za svoj socialni in materialni položaj. Državljani ne potrebujemo premierja trgovca, temveč človeka, ki bo sposoben preseči razprtije in uničujoče stanje duha.

Za dosego svojega socialnega in materialnega položaja je Jankovič uporabljal drugačne prakse in trgovske veščine, ki predstavljajo okoliščino usmerjenosti, ki jo država ne potrebuje. Tega ne more početi v imenu države in za račun državljanov. Funkcioniranje države ni stvar režima, medijske mašinerije, zadolževanja in megalomanskega trošenja sredstev v neodgovornem odnosu do drugega, temveč je stvar stroke, ki vključuje interdisciplinarna znanja, pravo mero in veliko mero občutljivosti.

Tudi če predpostavljamo, da bi Janković vse te vrline imel in se odpovedal praksam delovanja, ga državljani ne bi sprejemali, ker bi jih ponižal s svojim bogastvom. Človek enostavno ne more zahtevati od ljudi, da živijo tako, kot sam ni pripravljen živeti ali se odpovedati svojemu bogastvu in interesom. Koncepcija premierjeve funkcije mora biti usmerjena izključno v javni interes vseh državljanov enako in je v dialektičnem odnosu med osebkom, ki vlada in okoljem, ki mu vlada. Pogledi Slovenije so pokazali javnosti sliko, ki ni dobra popotnica ne za Zorana Jankovića osebno in ne za njegovo družino, še manj pa za državo. Evidentno je, da ne bo imel več miru in da bo Slovenija zabredla v novo krizo, interpelacije in intrige, ladja pa bo tonila še globlje. Navdaja me prepričanje, da je za to odgovoren bogataški Forum 21 z Milanom Kučanom na čelu, ki ne dopusti, da bi politični prostor zasedel kdo drugi. Pri tem pa dela svojemu prijatelju Zoranu Jankoviću in Sloveniji medvedjo uslugo. Dovolj nam je botrov in političnega trgovanja. Imejte vsaj toliko manire in prepustite izbire ljudem! Res ni potrebe, da bi »desantno« zasegli prav sleherni politični kotiček in ves prostor s kartelnim dogovarjanjem. Državljani smo od teh igric že pošteno utrujeni.
22. oktober 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (14)
1 2 3 ... 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 ... 468 469 470
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201420152016
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
23 24 25 26 27 28 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 146090
Forum avtorjev: 15622 Forum teme: 33539 // Odgovorov: 1821504
Blog avtorjev: 3376 // Blogov: 71991 // Komentarjev: 1012217
Avtorji fotografij: 22883 // Slik: 189284 // Videov: 20268 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane