Uporabnik: Geslo:
Ateistov sploh ni, obstajajo le politične organizacije (Zveza komunistov Slovenije), ki preko svojih združenj delujejo protiversko po vzoru boljševizma.

Politično neorganiziran posameznik, ki trdi, da je ateist, se norčuje iz lastne biti. Šokira vse subjektivnosti, ki jih je groza praznine. Ateizem in homoseksualnost psihoanalitiki povezujejo, vendar ne bom špekulirala s tem, ker to so globlje študije, ki so se mi ob branju zdele zelo zapletene in težko razložljive v tem kontekstu, zato se jih bom skušala izogniti. Gre za vprašanje incesta. Kaj pomeni biti hči svojega sina? Ojdip pri Sofokleju (495. leta p.n.št.) konča svojo pot s svojo hčerjo in njeno sestro, čeprav se to zdi absurdno.

Oliver Renault pravi, da če upoštevamo dejstvo, da je po Freudu družba utemeljena na skupnem zločinu, da vsa družba vzpostavlja, kar je že Sade imenoval: »Družba prijateljev zločina«; Upoštevaje tudi neuspeh ateističnih komunističnih družb (v katerih je vrnitev potlačene religijske razsežnosti dosegla vrhunec barbarstva, ali si je torej mogoče predstavljati, da bi se neka družba mogla vzpostaviti na ateistični podlagi? Ali si je tega sploh želeti? Ali ne bi bilo stališče posameznega ateista to, da je vedno v opoziciji v osrčju usodno religiozne družbe?

Phillipe Sollers se sprašuje ali ateizem sploh obstaja in zatrjuje … Da, skupaj storjeni zločin … Ne misli, da bi bila mogoča družba na podlagi ateizma, in to Sade dokaže. Družba prijateljev zločina, Družba absolutnega srca … Slednja bi bila nekakšna utopija srečne mikro družbe, ki ne pove, ali je ateistična ali ne? Seveda ateizma Robespiere ni maral, ker je bil preveč aristokratski. Če aristokracijo in velikopotezno zločinstvo obravnavate kot dva pojma vsaksebi, dobite nekakšen udobnosti ateizem (beri Titov), katerega glavna značilnost je, da se neprenehoma privajamo na neosebni zločin. Zdi se, da se nekoga, ki se postavi na uradno ateistično stališče, mogoče osumiti, da igra vlogo policijske provokacije. Obstaja način molka, ki pravzaprav govori. Okoliščine se da inštrumentalizirati. To dobro poznamo tudi sami. Razglašeni ateizem je vselej manipulacija. Razglašamo pač svojo radikalno drugačnost. Sade je dal na razpolago svojo kri. Philippe Sllers pravi, da ateist, ki se razburja ni več ateist. Vse gre po klišeju francoske revolucije. Sade pravi, da je narava bila ustvarjena, da bi bil človek njen slikar; če ne postane ljubimec svoje matere, kakor hitro ga ta spravi na svet (incest), kakor bi imeli v posesti resnico, na mesto, da bi nas ona imela v posesti, mar ni to temeljna gesta ateista v neki duši in telesu. Z drugimi besedami povedano, gre za materinsko nezavedno vprašanje, ki še od prvih časov kliče morebitne slikarje … Če se vam posreči, da spravite svojo sestro kot moški na stran matricidnega nagona, ste zmagali, Ajshil, Orest. Rimbaud, Picassso, Bacon, Joyse …

Povsem fanatično je vaše lajnanje, da vas je vaša mati prinesla na svet in da vas brez tega ne bi bilo. Materinski kulti so trajali veliko dlje kot vsi znani religijski. Kako boste dokazali, da telo izstopa iz glasu ali da glas ne stopa iz telesa. To je nemogoče dokazati. Ni prav, da se spreminja Boga v človeškega hlapca. Novi ateizem ustvarja slamante bogove, namreč nekateri so prepričani, da bo skupaj z razvojem prometa in telegrafskih zvez skupaj z religijo izginilo tudi vsako iracionalno vprašanje. Že Edge Fundation napoveduje, da se bodo vse religije v približno 25 letih razvile v povsem drugačne fenomene, kar dokazuje tudi to, da je Al Kaida postala še kako dejavna v medmrežju. Ne samo Al Kaida že prej 'ateistični' srditi krvavi marksizem je pokazal svoje prave zobe in je prignal ateizem do konca. Nikjer ni nobenega prepričljivega dokaza, da ateist obstaja. Tak človečnjak bi namreč bil prizadet od globoke notranje poškodbe. Ničesar ne bi imel povedati, ne bi mogel govoriti. Iz njega bi zijala praznina informacije. Bil bi posledica razpada prejšnjega teizma. Ta razpad povzroča prostor brezveznemu čvekanju, predvsem pa trženju fenomena, kateremu se nadeva ime religiozni. Ateizem pomeni vnovični zagon 'religioznega stroja' (beri tudi ideološkega), kar ima lahko tudi krvave posledice. Razpad religioznega kot takšnega prihaja po mnenju Philippa Sollersa iz dejstva, da ateizem ni mogoč. Ateizem ni bil nikoli čist in preprost molk. Na to kaže tudi zgornje Ateistično združenje Ljubljana oziroma kot je navedeno ateistična pobuda ZK. Že samo s tem, da ga izrekamo, se ohranja hipoteza, imenovana Bog. Slednji stavek je izrekel filozof Jacques-Marie-Émile Lacan, pogosteje Jacques Lacan (Žak Lakán), francoski psihoanalitik, psihiater in zdravnik Pariz, 1981 -1901. Za svoja dela na področju psihoanalize je štel, da so prava vrnitev k Freudu. To je pomenilo ponovno večje zanimanje za nezavedno, za kompleks kastracije in za vprašanje ega kot mozaika identifikacij, kot tudi osredotočenje na jezik pri vsej psihoanalizi. Lacanova dela so naredila velik vtis na razvoj psihoanalize; ima veliko idejnih naslednikov (»lakanovci«, tudi dr. Slavoj Žižek)) in celo združenj pod njegovim vplivom. Pod vplivom Lacanovih dognanj je Svetovno združenje za psihoanalizo (»World Association of Psychoanalysis«, WAP), ki ga vodi Jacques-Alain Miller, Lacanov zet. Ta družinski vpliv, nasledstvo učenosti s krvno povezavo po hčereh (Freudova hči Anna, Lacanova hči Judith, s katero je poročen Miller) odpira vprašanja ali organizacija ne izstopa iz območja znanosti v območje doktrinarnega učenja, kot pri cerkvah. Številni slovenski filozofi (»lakanovci«) se opirajo na Lacanova dela. Njegov slavni rek je: 'Ko mislim o tem kako mislim, potem mislim od tam, kjer mislim, da ne mislim'.

Pa poglejmo malo filozofsko, če je kdo v resnici tudi ateist. Jaz bi si upala trditi, da ne. Vsi ste goreči verniki, sicer bi ob takšni temi obmolknili. Kako je v resnici z ateisti?

Ateist v glavnem molči, ker je bil v preteklosti predmet globoke poškodbe. Najprej bi moral ateist dokazati, kako v njem deluje zanikanje Boga in za kaj gre. Dejstvo je, da imajo vsi ljudje isto mamo.

De Sade pravi: 'Če ateizem potrebuje mučence, je moja kri pripravljena'.

Pa poglejmo resnici v obraz! Ateizem je zgrajen na shemi prepovedi. O obstoju ateista doslej ni bilo še nobenega prepričljivega dokaza.

Uporabljeni viri: Phillipe Soller, Éloge de l˙ infini, Zbirka Folio, Galimard, Pariz, 2003, Sigmund Freud Metapsihloški spisi, str. 29, , Nova revija, št. 315 – 16/2008
3. avgust 2011 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (44)
Pojmovanje, da riba drži svet in kadar odpre škrge, se svet zatrese, ustreza pojmovanju Ukrajincev in Poljakov. Tudi Slovenci verjamemo, da zemlja stoji na ribi. V Srbiji verjamejo tudi, da leži na veliki kači, ki je zvita v klopčič. Ta predstava je znana tudi iz Babilona z neke plošče iz leta 1180 pr. n.š., kjer kača predstavlja ocean. Po srbskih pripovedkah naj bi bilo okrog zemlje peščeno morje. Predstava, da zemlja leži med rogovi bika, izvira iz starega Egipta. Po neki južnoslovanski predstavi leži zemlja na vodi, voda pa na ognju, ogenj pa na zmajskem ognju. (Vir: Slovanska mitologija in verovanje, Damjan J. Ovsec, 1991). Slika: Jože Plečnik: Glinasta plastika morske deklice (Riba Faronika)

Miti so v vseh družbah, starih in sodobnih. Pojasnjujejo tudi naše duhovno življenje in način mišljenja, ki je vsem ljudem skupen. S starimi miti najdemo neverjetno veliko skupnih povezav v mišljenju in videnjih naprej. Miti so mostovi za razumevanje sebe in prihodnosti. Izražajo neko idejo in sprožijo v nas odziv. Različno, včasih tudi ekološkega. Razna mitološka bitja so kaplja hrepenenja in nepotešljive človeške radovednosti in spadajo v svet, ki nam lahko veliko pove o naši prihodnosti.


FARONIKA

Križ ali ribi

Če se bom na hrbet zvrnila,
ves svet pogubljen bo.
Če bom z mojim repom zvila,
ves svet potopljen bo.

Nikari, nikari, riba Faronika!
Zavolj teh mladih otročičev,
zavolj porodnih žena!
(ljudska pesem)

FARONIKA

Verjeti je bajki,
da svet nosi riba velikanka,
vodosmerna riba Faronika.

V ribo spremenjeni egipčasnki Faraon,
kralj tjulenjev je v pesku nekoč zaspal.
Pred Jezusom je riba Faronika postal.


Tedaj na Zemlji iz kačjih gnezd
zaradi suše ni več nihče vode pil.
Še eno in edino zrno plodnejše skali,
na skali tej, sklani Zemljici,
iz morja, kamna in sonca grudici ustvarjeni.

Sonce in živa voda sta izgubila moč.
Od trupa svojega se je Nezemljan oddvojil,
skoz meteorje v nebesa se je preselil.

Riba z repom miga. Jezus pa po morju plava,
iz nebes prihaja, planeta najsvetlejšega.
Ustvaril je iz sadežev najslajši raj zeleni
na skalci tej, skalni Zemljici -
drobno kamenje, ribo in človeka kamnitega.

Na skalni Zemljici krstilnica stoji,
ob njej bledična deklica in mrzel cvet leži,
pokrit s prsteno kožo zalepljenih besed
iz božjega potu in božje sline,
sestavljen človek iz rebra in iz gline.

Z nagoto spolzkih luskin in migljanj
vrtoglava riba prerokujočih pogojevanj,
hladno izmuzne trup, se z glavno naprej pomika
zibaje se v slogu, rečejo mu svetohlinski,
z veščino gibkih plavuti pomiga in zapluje
pa se nad Faroniko strese in nagne svet.

V hišicah na školjkini koži kamen kameni.
V jastrebovih gnezdih zlagajo zlatnike.
Po vodnih poteh v težišče plava ošabnica
in vzvratno usmerja pradavne plavuti v abotni gib.

Zleknjeni Faroniki na počivalniku ob vodi
valovijo rdeče tekočine skoz spomin,
zgnetene od teže, prevrnjene sle sveta,
glava jo boli, joče in stoče, pa se ne da.

Čaka na varuha božjega. Varuha sveta.
Ob izlivu reke v morje si svoj nos maši.
V neudobnem položaju plavuti si sprosti.
V ribji glavi si svoj um bistri,
za nezmožnost svojo Boga zaprosi,
da jo mehkužno ribo čudežno utrdi.

Varuha s čudežno bajalico,
varuha vladarja vseh ljudi sveta,
varuha bedenja in mišljenja,
varuha olja, vina in kadil,
varuha z diamanti okrašene krone,
varuha s kristali obloženih oblačil,
varovanega s stražo in z dvorjani.
Faronika nikogar ne izprosi, saj ljudje
v nesreči ostanejo sami.

Faronika, nikar, nikar!

Mirna bodi.
Ne gibaj z repom
in s plavutmi spora .
Pomenljivih se boj nasmeškov,
iz sveta diamantov in zlata,
premalo je vode in preveč je blata.
Kjer manjka vode se riba zaduši.

Razprostrte razpoke škrg Faronika,
te davijo z ribjo lakoto škrlata,
krčevito se ti premikajo plavuti,
na koži se ti sušijo gube blata.

Ribje čeljusti zližejo morsko dno,
potopljene klinopise davnih dob,
prevračajo ležeče amfore zlatnikov
in vrče vina nepopitega.

Angeli letijo in padajo z neba,
drsijo v krožečih mariandrih,
s kelihi navzdol blagoslavljajo.

Truma v sledi za levjimi stopali
bedi nad pravzroki svojim imen,
med preostanki svojega letenja,
preži na zamujene priložnosti,
nato posede med zapuščena stanja
nemih kamenin in ribji usedlin.

Skoz pradaljave preganjavic,
privajanje na kesanje in pozabo,
na beganje z iztrošenimi podplati
skoz nerodovitne vode in planjave,
ki jih je Jahve z Zemljo
brez pojasnjevanj nekdaj preklel.

Brez božjih načrtov Faronika,
zdaj, tebi gladko ne bo šlo.
Smer vode je pesek spremenil
in količine usahlih vod
potopil je v pesek,v skriti greh.

Za ohranitev ravnotežja vod
pod spolzkostjo ribjega telesa,
skoz dvojnost leč oči,
izpod gladkega trebuha,
odložene ikre se zapletajo
v mreže ribičev mlakužnih vod.

Pod goratimi predeli
se pase še drobnica.
V črno kožuhovino odete so živali.
Podvodne kočije faličnega planktona
prenaglašajo glasove siren pojočih.

V starodavnem poželenju
z vprego neskončnih mutacij tebe riba,
obremenjenih z genetsko kužno vzrejo,
je zaskočil nasmeh Boga,
v tvojih zobeh
z okoničeno brado
sedemkrat obsojenega
v dušo razmesarjenega
človeka.
Iz raja skoz komet svetlobe
je milostno odvržen božji žarek
skoz prebodeno resnico Faroniki v srce,
v odsev penečega se vala visoke plime
iz prvinskega stanja naselitve,
v utrujeno stanje nasleditve,
spremenjene v blato pepela iz ljubezni
zaradi ognja in epileptične govedi.

Leži v vodi nilski konj s turbinastimi očmi,
utrujene oči Faronike v noč bleščijo,
pomešan je smrad med zmleto kamenje puščave.
Med oblaki izparin in znoja sužnjev
je izplaval in se dvignil Bog
iz zasmrajenih vodotokov zaobljub ljudem.

Mleko v dojkah presiha že sesalcem.
V medmorju svetlobe in teme se bliža noč.
Presiha svetloba, osenčje zvezd ovija.

Med silnimi hribi peska in peščenjaki
se nasmihajo in stiskajo zobe nomadi,
nenasičeni z rokovanji in s prikloni
v objemkah sklenjenih kupčij.

Luskinasta riba Faronika
nemirno bega sem ter tja.
Ne razume več ta svet,
ki sloni na njej.

Oceani v zapečatenih bazenih
stkani v vezenino iz smrtnih senc
in brezceličnih snovi,
plovejo oceani posmrtnih duš,
zloženih na potopljeno galejo
v nepreštetih enotah časa
in trpljenja iz zmage in porazov
so nepredvidena združitev, ponovitev
brezpogojne naklonjenosti
izkušnjam naslade človek, tvoje:
rojstvo - smrt.
Morda vstajenje!

Sužnji v starodavnih okovih
naveličani rjavečega čakanja svobode,
so se nevidno pritihotapili
v loputajoče peruti,
v perje ptice,
v perje orla,
kakor da niso več vodno telo,
kakor da niso več plodišče
zavito v bel platnen telovnik.

Iz jaška časovnih razdalj in globin,
iz dna temnih vodovij in višin,
na dotiku s sloji ribjih luskin,
se širijo odprtine iz globočine.
V njih se dramijo nevidne sestavine,
izpolnjene z zelenim sodelovanjem osati
v nepremišljenih vzgonih rasti.

V svetlobnih koreninah je mati pomagavka
zaznala štirinožca, ki plazi in se dviga.,
na listih poučevanja členonožca,
namenjenega nadaljnjim trem stvareh.
Kar je oče, je sin, in kar je sin, je sveti duh.

V velikih galerijah vekov
so razstavljeni dokazi o rojstvu,
ljubezni in posmrtni smrti,
preudarnejši kot je življenje samo.

Najvišje razglašene oblike
k enotnosti narave prikovane
ob vhodu v temo vlažnih votlin osame
so zamenjale svoje varuhe usedlin.

Udi vstopajoče bele drobnice
dolgo zleknjeni pod prameni svetlobja zvezd,
pod nebom in ozelenelo palmo
bodo dokaz razbremenitve in izsušitve
Kajnovega znamenja
v puščavi Bengaliji
vzhodno od raja -
če še lahko upam
v svoj drugi jaz
in ribo Faroniko,
da odreši svet.

2. avgust 2011 | Kategorije: Kultura | Komentarji (0)
Kaj se dogaja na RTV MMC, da je vedno manj blogov? Sredi vroče poletne nevihte je padla temperatura na - 20 stopinj Celzija. Ogrejte in zmasirajte premrznjence, obudite jih k življenju! Domnevati je, da je za vso to moralno krizo objavljanja prispevkov krivo razmerje med bolnikom in zdravnkom. Nobena družbena diagnoza se ne objavi več na Googlu. In tako je kritična moralna ost informacij preložena presoji v pisarno lastnika. Še eno vprašanje bi zahtevalo odgovor: "Ali je moralno vedenje in moralno utemeljevanje dogajanja sploh še mogoče?"
2. avgust 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (6)
Ko boste v najbolj akutnem deficitarnem
nelagodju na izpraznjen način stopili
pred žalostne delavce Viator & Vektorja,
potrkajte hkrati tudi na vrata sv. Petra,
ki pribeglim osirotelim dušam nudi sanjski azil.

Izvolite, paradiž ustreza vašemu statusu.
Z nadstandardnega ozvezdja boste imeli
lep razgled. Kristalna vrtljiva vrata
s pozlačenimi kljukami se bodo odpirala
na skrivnosten balkon, kjer kujejo cekine
in jih zlagajo v vreče, medtem ko jim lire milo pojo.
Pernice so oblečene v svilo in brokat.
Tu strežejo lakaji v belih rokavicah,
obuti v rdeče žametne baletne copatke.

Emocionalno forenzično boste lahko
razkrili svojo dušo in sporočili vsem
bankirjem, da prijateljujete z Bogom
in da imate tesne klientelistične povezave
s kovnicami zlata in brusilnicami diamantov
z vključujočo familiarno prisrčnostjo z vsemi,
ki na inštančni stopnji ljubijo denar bolj kot človeka.

Ko umirite jeznega človeka v sebi,
se bodo pred vami sprehajale tolažilne gracie,
ki podarjajo svojo sestrinsko ljubezen.
Ko boste gledali krono in prestol vesoljnega
vladarja, vam bo podaril trnjevo krono,
in vi se boste lahko kot vsemogočni kralj
preselili med tuleče človeške volkove,
okužene z bolno demokracijo, srečen,
da jim kralj lahko vlada na neronski način.
2. avgust 2011 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: Črni humor | Komentarji (0)
Sopihal je vlak.
Duša je imela kolesa.
V vsakem kraju srkneš
požirek čudežne lepote.
Povsod so priprte šatulje,
v njih sladke vonjave
hrepenenjske prisotnosti.
Na polju so razprte velike oči.
Drhti jim globina muranskega stekla.
Vetrovni sfumato, ki ga sprejema topli dež.
Polje cveti in se upogiba s premočnim plaščem
kot mera življenja, brez potnega lista.
Mokra zavesa določa satenasto voljnost.
Vogali hiš se premikajo skozi drevorede.
Besede so v valovanje zapisano gibanje.
znotraj rumene od cvetov oljne repice.
Telo so rumeni dotiki s težo sonca.
Znotraj duše zlati napev svilenega jutra,
ovitega v rumene oblačke brez posebnega cilja.
Dotiki zelene tkanine z zlatimi nasmeški.
Telo je napudrano s cvetnim prahom spominov.
Misli se igrajo z dolgimi nitkami,
ki iščejo pozabljene svilene sledi.
Mir se spušča na zemljo
z melanholičnim oglašanjem ptice,
naslonjene za zvon svilene tišine.
Tu vlada hermetični molk.
Žareča ptica iskri in slači pernato tančico.
Zlati veslači trgajo sanje,
pogreznjene v tihoto dneva. Gostoto radosti.
Planet se je spremenil v rumeni frfru.


www.tatjana-malec.si
1. avgust 2011 | Kategorije: | Komentarji (4)
Na imaginarni premici časa
pripenjamo sadeže z drevesa na vrv
in se odmikamo v kozmični prostor,
kjer se brezčasje z njimi gosti
in si z blaznostjo človeka
krajša svoj spolovilni čas.
Življenje nas rine za hrbtom
v uzrtje sosledja v odnosu
s totemsko bitjo,
a zunajzidni totem obljublja
pod brez stropa in sten.
ejakulacijo brezčasja,
ki poriva in se zariva v veliko morje,
da zadosti svoj spolni namen.
Rojevajo se novi začetki
in ko odide poslednji,
se vrata zapro.
Na nagrobni plošči
vznikne nov svet
in te na pretepenem jadru
veliko morje žene naprej
v paralelne svetove
in nove dioptrije tistega,
ki se s tabo gosti.
Ko raztrosi znova semena,
se višnje vrnejo v tvoje oči.


www.tatjana-malec.si
1. avgust 2011 | Kategorije: | Komentarji (0)
1 2 3 ... 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 ... 447 448 449
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31 1 2 3



Št. registriranih uporabnikov: 139707
Forum avtorjev: 15517 Forum teme: 33319 // Odgovorov: 1805346
Blog avtorjev: 3283 // Blogov: 68125 // Komentarjev: 948132
Avtorji fotografij: 22055 // Slik: 177913 // Videov: 20356 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane