Uporabnik: Geslo:
Sedanjost ne more živeti po včeraj ustavljeni uri.

Vojna je končala 9. maja 1945.

Revolucija še traja – kontinuiteta, najprej krvava (povojni poboji), nato kot totalitarna moč in zatiralska normirana dogma. Sledi ji žametna revolucija JBTZ. Nato revolucija revolucije po vzoru kravjih želodcev.

Stari kočijaži cikcakajo po ukrivljenih koordinatah. Če posedete komisarčka v stol komisarja, bo vedno komisarska uprava. Ista matematika, ista znanost, ista tehnika, ista simbolika, ista leksika, ista herezija, ista bolezen. Isti stojijo za pultom v nevidnih škornjih, dežurajo in delajo vedno eno in isto.

Temna rjuha se razgrne, za kulisami smrad. Brez vetra, ki bi razpihal Süskindove vonjave. Sol v glavah se še ni izkristalizirala. Orwell se vozi med nami v velikem reševalnem vozilu.

Ob množičnem uspavanju hipnotizerji nimajo veliko dela. Še pripovedujejo pravljice in se igrajo igrice »Atila ante portas«. Opravljajo silno čudne poklice metalcev peska v oči, obiskujejo in lovijo ljubimce po jahtah in kurje tatove po parkih in peskovnikih. Najbolj zbegan pa je lovec na revščino ljudi. Teta se je trdo ugnezdila v zgodbo o lepotici in zveri v stekleni palači in ponavlja staro resnico: »Kadja sudi, kadja tuži«.

Senc, da jih ne moreš preštet. Ljudstvo si je sleklo lastne hlače, da imajo kam odložiti. Na integralnem računu so se zakockali. Karavela se pogreza v blato. Na njej sedi revolucionarna garda.

To je čas brez talentov za pravo idejo, ki si je nakopal jezo ljudi. Brezčasje v ozračju, občutek svinčnika v roki je potešitev, da močni ljudje preživijo. Po duhu.
11. september 2011 | RTV Kategorija: Ljudje | Komentarji (0)
Sovražni govor! Vprašamo se lahko, ali se je že začela umazana in žaljiva volilna kampanja. Ali bodo prihodnje volitve potekale v tako necivilizacijskem, primitivnem in moralno zavrženem vzdušju, da se na tako surov in podel način žali in vnaprej diskvalificira in duhovno umori neka oseba? Takšna retorika me spominja na pisanje gestapa o Židih.

Razlog pritožbe:

Zadnji odstavek bloga anonimnega Emonca nasprotuje prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, ki jo določa 8. člen zakona o medijih, zato predlagam izbirs bloga zaradi nesramne in žaljive vsebine, ki je tudi kazenskopravno sankcionirana :

.... » Upam, da bodo zakrknjeni janšeljubci opazili, da je njihov vodja nategnil Slovenijo. Sprašujemo se lahko, kako globoko je v Bushevo rit zarinil nos kaplar Janez Ivan Janša. Pripravlja se volilni boj in upam, da bo vsaj nekdo spregledal in kaplarja poslal na politično smetišče.

Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti
in nestrpnosti

8. člen

Prepovedano je z razširjanjem programskih vsebin spodbujati k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost.

Državljanka
Tatjana Malec
10. september 2011 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: Odziv, na, blog, "bog, blagoslovi, WIKILEAKS" | Komentarji (9)
Napisala sem knjigo Črni brat, ki govori o članstvu mojega očeta v tej mladinski protifašistični organizaciji leta 1930. Knjiga opisuje tudi moje življenje in življenje primorske družine v času vseh treh totalitarizmov: fašističnega, nacističnega in komunističnega. Knjiga temelji na mojih spominih in pridobljenih pisnih in drugih virih, ki so v njej navedeni. Lahko bi rekla, da je knjiga kronologija pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali življenje mojega očeta in celotne naše družine. Nekatere vire sem pridobila tudi v Arhivu Slovenije (AS) že davnega leta 2004. Knjiga ja avtobiografsko in dokumentarno delo, opremljeno z literarnimi prvinami in slikovnim gradivom.

Pri pisanju knjige sem uporabila tudi nekatere vire iz omenjene Centralne abecedne evidence tedanjega (CEA) Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, ki so bili objavljeni na umaknjenem spletu. V verodostojnost omenjene evidence nisem podvomila, je zagotovo avtentična, ne glede kako je prišla Dušanu S. Lajovicu v roke. Vsi podatki v njej so več ali manj točni (razen kakšne jezikovne napake pisarjev). Nemogoče bi bilo prirejati evidenco za sedanjo politiko za povsem nepomembne ljudi, saj mnogi od njih niti ne živijo več. V njej so navedeni moj oče, mati in moji sedaj že mrtvi sorodniki, ki so kot ekonomski izseljenci živeli v tujini. Bili so kulturniška družina umetnikov in tudi dobrotnikov moje ožje družine, ko moj oče kot dachavska žrtev medicinskih preizkusov (TBC) ni mogel skrbeti za nas in je bil po vojni težko bolan v rimski vojaški bolnišnici (1946 – 1953). Za svoje sorodnike imam v zvezi z od nacistov požgano rojstno hišo moje matere potrdilo iz AS, da so zavedna slovenska družina. Bili so domoljubi in kulturniki in so opravljali tudi humanitarno dejavnost pri vračanju Slovencev in tudi ostalih Jugoslovanov iz koncentracijskih taborišč, v katerih je bil tudi eden od njih (družina zdravnikov). Pri njih so se pred, med in po vojni shajali ugledni slovenski umetniki in tudi kulturno sodelovanje z njimi je dokumentirano v arhivih. Očitno so bili vsi v tujini nadzorovani.

Na podlagi dobljenih podatkov na CEA, ki jih hranim, sem v knjigi napisala krajše poglavje, in sicer:

Služba jugoslovanske državne varnosti nadzoruje očeta v Rimu in tudi njegovo družino

Šele sedaj, po toliko letih, sem ugotovila, da je jugoslovanska SDV (služba državne varnosti) od leta 1946 mojega očeta po odhodu iz Solkana težko bolnega očitno tudi nadzirala in izsiljevala. Kako naj si razložim, da sem našla imena svojih staršev na seznamu Udba.net? O očetu je SDV vodila udbovski dosje pod SDV 0013402-00000, Emigrant XVII: 00000036707. V njem je navedeno, da je njegov priimek Gasperini Giovani lažen (in ne potujčen pod fašizmom); v dosjeju je oče voden pod priimki Gašperšič, Gašperčič ter Gasperini, sicer pa sledijo natančno navedene generalije, razen vzdevka, ki je naveden napačno 'Gafe', pravilno pa se glasi 'Gofe' (soška riba). Tudi ime moje mame sem našla na Udba.net. SDV je tudi o njej vodila dosje CR: 0096069 št. CR: 3026200 potem, ko smo se iz Solkana preselili v Koper (1959). V njenem dosjeju je naveden naslov iz Kopra. Mene so zasliševali na UDBI vselej, ko sem se vrnila z obiska pri očetu v Rimu, dosjeja na moje ime pa na UDBA.net nisem našla.

Iz Centralne Aktivne Evidence (CEA), ki je bila zbirna evidenca Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, v kateri so bili shranjeni podatki javne in državne varnosti o več kot milijon državljanih SR Slovenije in SFRJ ter podatki o tujcih, ki so jih obravnavali uradni organi SRS, izhaja, da so o mojem očetu vodili dosje državne varnosti pod številkami dosjejev posebnih virov (rezidentov) SDV (od št. štev. od 13100 do 13588). Ne znam pa si razložiti, zakaj je SDV vodila o njem dosje tajnega sodelavca, kar nikoli ne bi hotel biti in po mojem tudi nikoli ni dejansko sodeloval. Vodenje dosjeja pa izpričuje, da ga je tudi v Rimu nadzorovala jugoslovanska mreža SDV.

Spominjam se, da je v očetovo stanovanje v Rimu prišel človek, ki se je predstavil kot holandski duhovnik. Z menoj se je hotel pogovarjati o bibliji in marksizmu. Odšla sem v sobo in očetu rekla, da se ne želim pogovarjati z njim in naj ga odslovi. Obisk 'holandskega duhovnika' povezujem z mojim ogledom evangeličanske cerkve v rimskem Cinecittà (filmski studio), kamor me je povabila očetova soseda gospa Pina, ki je pela v cerkvenem zboru. Udeležila sem se tudi cerkvenega obreda. V cerkvi je stal kamen, na katerim je pisalo Dio e amore (Bog in ljubezen). Očitno so me tudi tam nadzorovali, saj se je ‘holandski duhovnik’ pri očetu oglasil le nekaj dni pozneje.

Moj oče, Črni brat, žrtev fašizma in nacizma glede na svoje težko zdravstveno stanje po vojni niti ne bi mogel sodelovati s službo državne varnosti, saj je bolan dobesedno umiral.

V evidenci CEA SDV ne najdem dosjejev glavnih akterjev službe državne varnosti (šefov SDV, glavnih obveščevalcev, agentov, udbovcev, informatorjev in ovaduhov), za katere vem, da so bili na ključnih položajih bivše SDV. Domnevam, da so o njih vodili posebno evidenco in njihova imena iz varnostnih razlogov niso bila izpostavljena operativni mreži obveščevalcev nižjega ranga. Iz navedenega izhaja, da moj oče tudi v tujini ni imel miru pred jugoslovansko oblastjo, čeprav se je po vrnitvi iz bolnišnice leta 1953 zadrževal le v svojem rimskem stanovanju. Ni se izpostavljal, ni se politično opredeljeval, živel je v strahu. (Konec citata).

Opomba: V času Dachauskih procesov, ko se je moj oče zdravil v vojaški bolnišnici, je tedanja jugoslovanska služba državne varnosti, ki je imela izpostave po svetu, udrla v njegovo stanovanje v Rimu. Nesporno je, da je bil moj oče v Rimu nadzorovana oseba.

V svojem blogu sem zapisala: Udba.net je bila spletna stran, ki jo je leta 2003 odprl Dušan S. Lajovic in na njej objavil Centralno abecedno evidenco Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije, pod katerega je spadala tudi Služba državne varnosti (SDV), naslednica Udbe. Objavljen je bil seznam tistih, ki jih je UDBA/SDV nadzorovala, tistih, ki so z njo sodelovali in tistih, ki so bili tam zaposleni. Razmere niso več tako preproste. Nič več ne morete pogledati v evidenco UDBA.NET. Vse sodelavce tajne policije in nadzorovane osebe, ki so jih nadzorovali zaradi varnosti komunističnega režima, so izbrisali z zaslona. Na 'Drugem svetu' so še zapisali:Avtorica bloga Tatjana Malec se sprašuje le kaj to pomeni. Novo politiko? (BLOGERSKI VIR JE BIL UMAKNJEN S SPLETA).

Bilo je zgolj naključje, da so evidenco CEA umaknili z zaslona, ko sem iskala še nek podatek v zvezi s svojim delom. Nisem si znala razložiti kaj pomenijo tisti prizori, o katerih je poročala tudi TV in se do njih sploh ne želim opredeljevati. Evidenca je sedaj plačljiva. Uporabnik se mora logirati. Podrobnosti o tem, kdo upravlja z omenjeno evidenco, s kakšnega strežnika prihaja in podobno mi niso več kot toliko znane, zato sem se spraševala kaj umik evidence pomeni. Novo politiko? V tem kaotičnem stanju, ki v politiki vlada pri nas, je bilo to za moje razumevanje dogajanja povsem normalno vprašanje. Blog sem umaknila s spleta, ker so nekateri uporabili moje ime za manipulacije, češ da sem jaz plačanka. Za božjo voljo od koga le? Danes je že tako, da lahko vsak anonimnež uniči dostojanstvo človeka z imenom in priimkom. To MMC dopušča. Kdo sploh odgovarja za objavljeno informacijo v skladu z zakonom o medijih, ki jo o človeku lansira anonimnež? Je postal ta svet greznica, v katerem bomo zgnili in se razkrojili vsi?
7. september 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (3)






























Ovijaš me s svilo besed okoli telesa.
V njej ognjeni steber plamti.
Rdeči zid v spominu se lupi.
Kiklopsko oko. Seseda se mišičast vrat.
V kragulju siva koprena,
zavesa sveta brez imena se kruši.

Premražena večnost, razgaljeni čas.
Planjave snega v razparanih prsih.
Mistična roža s slezom noči
po slemenu strehe pleza naprej
Na njej pikapolonica.
S črnimi pikami na krilih
posejani spomin.

Kje ste tisti zeleni griči iz sanj,
do kraja človeška drevesa.
Vonj izsanjanih juter
z neskončnim obrazom.
Uganke v školjki pojočega vala.
Nad njim v nagibu apeksa
razstreljeno meteorsko nebo.

Zemlja pod morjem je skrila obraz,
nedotaknjene pene slasti
razsute zvezde vesolja,
daljne pokrajine v sozvočju spomina,
kjer se ob večernem počitku
šepetanje prelije v glasbo poželenj
v medsenčje luči vklenjenih ur.


www.tatjana-malec.si
7. september 2011 | Kategorije: | Komentarji (2)
Iz tega duhovnega razpoloženja
se lahko rodi le hudič,
ki se vrašča v živo telo.
Čredna žival, demonski duh,
ugnezden v sladkosti mesa.

Opotekamo se z njim v telesu.
Vsi smo naravnani na njegovo
razdaljo, na edino znamenje,
ki ima opravka s krvjo.
Izparevanje vode v razgreti
tekočini krvi rine z glavo naprej.
Fatalizem zasidran v zobeh,
ki hočejo gristi glagolski čas.
Mimoidoči ožuljeni um.

Želela sem si odrasti,
ubesediti neizrečeno misel
na okrvavljeni skali
s sloko identiteto, idejo moči,
ki hrepeni po veščini zatopitve
demetričnemu nasproti,
s predigro zbliževanja, s hvalnico
in čaščenjem harmoničnega zlitja
z misterijem matere.

Skozi zaničevanje,
omalovaževanje in opotekanje
med okopi skrivnostnega iskanja,
iz uživaštva v askezo,
doživeti izroditve in preroditve,
osamljenost skozi tančico
nerazložljivih zvokov,
ki iščejo spoznanje čigav si.

Ideja o rojstvu nove vrste človeka
v biološkem smislu in vzreja elite
Nietzschejevega kova,
morfološko naključnega dogodka,
njegovo rojstvo z mnogo
zgodovinskih moral in obrazov,
je hrana za sanjače in glave
z rasno zdiferencirano inteligenco.

Glas kliče k prebujanju duha!
Umrla je ideja mesijanskih obljub
na mehaniziranih zatonih,
na pogoriščih ognja
z drvmi in kokosom,
obvisela je na hripavih zvočnikih
taborišč in zamrla v glasu
iz parnih kotlov lokomotiv,
ki so gnale človeštvo v izbire.

Človek lahko konča
na pogorišču, s konzervo
svojega mikrokozmosa.
Civilizacija je opikana
od trnjev njegove roke.
Izreči je dovoljeno
edino totaliteto besede,
da se znova vrne duša v telo
in ponudi kipenju luči nov dan.
Kukmak z obročkom,
ki ni ustvarjen po gobje.
6. september 2011 | Kategorije: | Komentarji (4)


Danes, 6. septembra je preteklo 42 let odkar sem se za vedno poslovila od svojega očeta. V znak svoje ljubezni sem mu posvetila knjigo Črni brat s pesniško zbirko Odstiranja (v paketu) in nagrobnik v posvečeni domači zemlji.

V Rimu

Všeč ti je bilo,
ko sem prihajala z vlakom
in ti prinesla v torbi
prgišče domače zemlje,
tvoj zimzelen –
tihe speče besede,
ki jih je zate izrekel moj ded,
preden je odšel
v nekem julijskem nalivu,
ne da bi se mogel
od tebe posloviti.
Tedaj si bolehal za domotožjem,
jaz pa sem občutila prisilni jopič
na svojem otroškem telescu.

Molčala sva.
Z obrazov sva razbrala,
kaj misliva.

Knjiga je ležala v tebi.
Bila je dolgo zamolčana.
Izročil si mi jo z nasmeškom.
Shranila sem jo v dušo
in si določila drug datum rojstva
za odraščanje ob tebi.
Vzela sem radirko v roko
in izbrisala svoj rojstni datum.

Ves čas mojega obiska
si hlastal za domačim zrakom,
me gledal s sijočim obrazom,
prejel za roko in mi rekel:
»Greva se igrat.«
Jaz pa sem dejala:
"Naučila te bom kolažirati,
zlepila ti bom mah
in okrogle soške kamenčke na srce."
Tvoj vnuk je bil tedaj star dve leti in pol,
jaz pa triindvajset let.
6. september 2011 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (5)
1 2 3 ... 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 ... 457 458 459
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201320142015
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
29 30 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 143113
Forum avtorjev: 15552 Forum teme: 33388 // Odgovorov: 1810966
Blog avtorjev: 3319 // Blogov: 68972 // Komentarjev: 970852
Avtorji fotografij: 22368 // Slik: 181825 // Videov: 20351 // Potopisov: 785
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane