Miha in Franc
Prvi vikend v oktobru sem okoli devete ure v tanki tekaški opravi malo prezebal na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pa nisem bil sam. Poleg mene je bilo še kakšnih vsaj trideset gorskih kolesarjev in tekačev. Čakali smo na štart prvega teka v spomin na Miho Valiča, ki je pred letom umrl na Čo Oju, v Tibetu. Tek je nas je vodil izpred Mihovega doma na Bokalce in potem čez Pohlograjsko hribovje do cilja v Škofji Loki, torej na tistem delu Slovenije, kjer je Miha pogosto treniral za svoje alpinistične podvige. Tek seveda ni bil tekmovalnega značaja in počasi so se ustvarile majhne skupine tekačev. Ker nismo podirali kakšnih rekordov in se borili za primat, smo se na Topolu malo ustavili, da bi spili kakšen požiek pijače. In takrat je zazvonil telefon.


Miha med plezanjem Stare smeri v Ospu, leta 2000. (Foto: Urban Golob)

Bil je prijatelj, s katerim sva nekoč skupaj plezala. Spraševal me je, če vem, kaj se je nekemu našemu alpinistu zgodilo v Himalaji. Kakšni Himalaji? Saj ni nobenega našega tam. Tisti plezalci, ki so plezali v Indiji, se že vračajo. Tibet je trenutno zaprt, v Pakistanu je sezona že dva meseca končana, v Nepalu pa ni nobenega našega. O, ja je, nekdo je bil skupaj z Davom v Himalaji, je trdil glas na drugi strani.
Bil? Ostal sem sem brez besed. Spomnil sem se, da sta šla na Manaslu skupaj s Francom Oderlapom. Prej me je spomin na Miho pri teku gnal, zdaj pa je bilo naenkrat vsega preveč. Nič več se mi ni dalo. Bolščal sem pred sebe in na hitro pomislil, če bi kar odnehal. Poklical sem še Grego, da bi izvedel kaj več. Turoben glas na drugi strani je v nekaj besedah povedal vse.


Franc Oderlap (2000) na drugem višinskem taboru na Everestu, samo nekaj ur potem, ko je stal na vrhu najvišje gore sveta. (Foto: Urban Golob)

Nekoč sva se Francom pogovarjala o slabih novicah in sicer, kako smo ljudje lahko tako narejeni, da slabe, žalostne in še posebej tragične novice zaokrožijo med nami neprimerno hitreje kot dobre. Če je kdo kaj dobrega naredil, če se je komu zgodilo kaj lepega, če je kdo kaj dobrega dosegel, se razve počasi (razen če ni to povezano s kakšno senzacijo), ko pa se zgodil nesreča in če so novice slabe, se te širijo s takorekoč svetlobno hitrostjo. Strinjala sva se, da bi morali biti ljudje bolj pozitivno naravnani. In Franc se je za svoj pozitiven odnos do drugih ljudi, živali in tudi stvari zelo trudil, čeprav je takšen pozitivec bil že po naravi. Zato nisem poklical nikogar, da bi obvestil o nesreči OF-a, kot se je Franc Oderlap rad podpisoval. Prepričan sem, da bi Franc to že razumel.
Ko smo potem družno ubirali korake čez Grmado, Tošč in na Sv. Ožbalt ter preverjali svoja kolena s tekom navzdol proti Puštalu, sem premišljeval o Francu, o »dobremu duhu odprave«, kot ga je imenoval Tadej Golob v svoji knjigi Z Everesta. OF je tudi v najbolj napetih položajih je ostajal miren in svojo mirnost širil naokoli. Mogoče je bil celo najbolj nekonflikten odpravar, ki sem ga lahko spoznal. A kljub vsemu - če je bilo preveč, je bilo pa preveč. Tako na primer samo plezalski člani odprave na Everest leta 2000 natančno vemo, kaj je OF skozi vsa dva meseca sporočal s svojo polglasno mantro »Ommmmmm«, da smo se zvijali od smeha.
Še svež spomin na Miha in še ne docela razumljen šok ob smrti Franca je bil tudi za tisto lepo soboto preveč in piknik v Škofji Loki po končanem teku se mi je zdel nekam čuden.
Kakšno leto nazaj sva se srečala, beseda je dala besedo, in ker sva si v preteklosti oba že polomila svoje zobe na Šiša Pangmi v Tibetu, je OF rekel: »Naslednjič greva skupaj. Ni druge.« »Seveda je ni«, sem mu rekel. In če se bom res še kdaj spravil tja ter gazil po onem mukotrpnem platoju na normalni smeri, bova vsaj tiste počasne korake gotovo delala skupaj. Njegova pozitivna koroška trma in vztrajnost bosta pravi kažipot.

Oddano: 13.10.2009 ob 01:20:11
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 822 | Ocena 5.0 od 12 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.

Fantje , malo preveč izzivate . Gora se vas otepa .
blaz3k
pred 418 tedni
2.
Se strinjam z blaz3k-om.
bata
pred 418 tedni
3.
Ko takole zveš za prijatelja,znanca...mora biti zelo hudo..
...sploh si ne znam predstavljati..
andromaha
pred 418 tedni
4.
Žal mi je, da ne bosta imela skupnega naslednjič...
nish
pred 418 tedni
5.
žal se takšne nesreče dogajajo le najboljšim,ti so dosti pogumni ,da gredo tja,kjer si mi ostali ne upamo
očitno pa si upamo kritizirat in grajat...vsevedni in pogumni v svojih udobnih naslonjačih
lidija100
pred 418 tedni
6.

Moje sožalje!
tinesi
pred 418 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163634
Forum avtorjev: 15837 Forum teme: 34267 // Odgovorov: 1863767
Blog avtorjev: 3557 // Blogov: 84593 // Komentarjev: 1210598
Avtorji fotografij: 25371 // Slik: 216414 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "