Za vladarje in umetnike
Nesmiselnost hoje v hribe ima že dolgo tradicijo. Tako so nekateri menili že pred 500 leti. Toda istočasno so bili hribi - in hoja po njih - vir navdiha za umetnike, za vladarje pa stvar prestiža.
Leta 1492 je francoski kralj Karel VII ukazal vzpon na Mont Aiguille (2019 m) v francoski Dauphineji. Po mnenju alpinističnih kronistov naj bi bil zaradi prve zabeležene uporabe vrvi to tudi prvi »pravi« alpinistični vzpon. Nikakor pa ni bila to prva želja vladarjev, da bi osvojili kakšno goro, le da so nekateri izmed njih to opravili kar sami. Tako je makedonski kralj Filip V. leta 181 pr. n. š. stopil na Vitošo (2285 m), rimski cesar Hadrijan pa se je leta 126 sam povzpel na Etno (3331 m), čeprav so se Rimljani gora večinoma izogibali.


Mont Aiguille. (Foto: amakaze.org)

Kasneje, v renesansi, so se med gornike iz estetskih vzgibov uživanja narave vpisali tudi nekateri umetniki. Italijani so bili med modernimi Evropejci prvi narod, ki je v pokrajinski podobi ugotovil in užival lepoto. Med opisovalci naravnih lepot je bil tudi Dante. Gospod pesnik se je vzpenjal tudi na gore z edinim namenom, da bi z njih užival daljne razglede.
Franesco Petrarca (vir: parodos.it)
Podobno je bilo tudi s Petrarco, ki je najbolj iskreno opisal svoje doživetje, ko se je povzpel na Mont Ventoux pri Avignonu, čeprav je brezciljna hoja na gore v njegovi družbi veljala za nesmisel. Avtoriteta med poznavalci renesanse, Burckhardt, takole navaja Petrarcovo modrovanje ohribolazništvu: »Kar ni bilo nečastno za kraljevskega starca (kralj Filip, ki se je povzpel na goro Hem), tudi meni, ki sem mlad in navadnega meščanskega rodu, ne more biti v sramoto.« Ko se je z bratom in vodniki odpravil na goro, jih je na zadnji planini star pastir rotil, naj se vrnejo, ker da je pred 50 leti tudi on poskušal doseči vrh, pa je prišel nazaj "s skesano dušo, polomljenimi udi in raztrgano obleko". Med renesančnimi umetniki, ki so se povzpeli na gore zaradi njihove lepote, je bil tudi Leonardo da Vinci. Leta 1511 se je na primer povzpel na 2550 metrov visoki Mont Bo.


Mont Ventoux je danes najbolj znan kot pogosti gorski cilj etape na kolesarski dirki po Franciji. (Foto: imageshack.us)

Oddano: 22.10.2009 ob 23:51:11
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 269 | Ocena 5.0 od 5 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Vsi obsojajo vožnjo po avtocesti v nasprotno stran, hojo v nevarne gore samo nekateri. Jaz med tema pojmoma ne vidim bistvene razlike.
JanezUhan
pred 424 tedni
2.
Zanimiv blog. Še nikoli nisem razmišljala o
prvih gornikih..... *****
andromaha
pred 424 tedni
3.
kom1
Pa je bistvena razlika.
Z vožnjo v nasprotno smer skoraj zagotovo nekoga ubiješ,
s hojo v "nevarne" gore pa ni nujno in če že - nevaren si predvsem sam sebi...
Tkalka
pred 424 tedni
4.
Lepi slikci. In prvi stavek mi je strašno všeč.
/"obožujem" ljudi, ki mi govorijo kaj je zame smiselno in kaj ne;)
nish
pred 424 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164437
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34292 // Odgovorov: 1864981
Blog avtorjev: 3567 // Blogov: 85119 // Komentarjev: 1217067
Avtorji fotografij: 25455 // Slik: 217521 // Videov: 19270 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "