Moj pogled na sestavo bodoče vladne koalicije je sledeč. Prva stvar v katero sem prepričan, da so strici podkurili Šarcu pod zadnjico in sedaj si bo ta na vse kriplje prizadeval sestaviti koalcijo, ne glede na to kako šibka bo. Strici namreč čakajo na to, da se (predvsem infrastrukturni) projekti začno izvajati, kar pa ni možno brez polno delujoče vlade. Šarčev igralski ego, ki se hrani z aplavzi publike se sedaj trudi biti nahranjen s tem, da bi njegov lastnik postal predsednik vlade. Na drugi strani vlada vprašanje, kako kredibilni bi delovali predvsem v zunanji politiki, če bi imeli neizkušenega predsednika.
Vrrnimo se k sestavi koalicije. Mislim, da bo SDS sila težko izvlekel kaj pozitivnega iz sestave državnega zbora. Veliko preveč je bilo jasnih napovedi, da z Janšo pa že ne, in že prelomitev te obljube, bi marsikaterega politika stala nadaljne politične kariere. Obstaja sicer možnost, da nekatere stranke zamenjajo svoje liderje in določeni prestopi posameznikov iz vrst ene poslanske skupine med nepovezane poslance in le tako bi morda lahko SDS skupaj z NSi in SNS sestavil tistih 46 glasov. Na sumu imam predvsem, da je kaj takega možno v Desusu, tudi SMC eventuelno in pa za nohte se bo šlo Alenki Bratušek osebno, ki je ostala brez dobro plačane službe v DZ in bo kot karierna birokratka sedaj iskala vse možne izhode iz te zagate.
Bolj verjetno kot, da bo SDS sestavljal vlado (z ali brez Janše kot mandatarjem),, se zdi, da bo prišlo do jalovega dogovora na levi strani, pri kateri pa skoraj zanesljivo potrebujejo Levico, v nasprotnem primeru pa seveda NSi. To znata biti dve tempirani bombi, ki sta sami po sebi dovolj, da koalicija in s tem vlada pade ob naslednjem primeru podobnega sirijskemu brivcu.
V tej zagati bi verjetno najboljša opcija bila mešana levo-desna vlada, brez obeh skrajnih polov, na mestu predsednika pa bi sedel nekdo drug, ki ne bo Janez Janša, vendar bo še vseeno imel dovolj avtoritete in ugleda, da bo lahko vodil Vlado ter tudi uspešno zastopal Slovenijo v mednarodnih vodah.
Sam bi predlagal Romano Tomc, ki deluje dokaj mirno ob tem pa ima kar nekaj političnih izkušenj in (upam) tudi mednarodnega ugleda za madatarko, vlado pa bi ob SDS sestavljali še SMC, LMš in Nsi. Dokaj uravnoteženo levo-desno z relativno nekonfliktnimi strankami, brez političnih ekstremov, pri tem pa bi še vedno šlo le za 4 stranke, kar bi v tej zmešnjavi bilo dokaj dobro.
13. junij 2018 | Komentarji (9)
Ali imam samo jaz tak občutek ali so res te volitve minile z zelo malo medijskega pompa, čeprav je rezultat na več načinov katastrofalen za državo.
Desnica po vsej verjetnosti ne bo mogla sestaviti vlade, preveč je bilo javnih oznanitev, da z Janšo pa že ne in ponudba bo morala biti vrhunska, da bi se te gospodje najedli zarečenega kruha. Torej desno opcijo odpišimo že takoj na začetku. Ne verjamem namreč v to, da je Janša sposoben toliko pihniti v svoj ego, da bi se odrekel položaju predsednika in nanj predlagal npr. Milana Zvera (ali koga tretjega), ki bi verjetno požel več simpatij pri eventuelnih koalicijskih partnerjih z leve strani političnega pola.
Na levi je rezultat še bolj kompleksen, a vendarle obstajajo minimalne možnosti, da sestavijo vlado iz 5-6 ali koliko že strank. To bi verjetno bila najbolj krhka vlada doslej ob tem pa sestavljena iz strank, ki napredka SLO niti v sanjah ne bi prinesle. Tu je Levica, ki jih zanima le, kako s čim manj dela priti do socialne podpore in minimalne plače, SD, ki ni daleč od tega, LMŠ, ki bi bil predsednik, a ne ve, da za to ni sposoben, ne vem pa niti tega, da ga ostale stranke z levice itak za predsednika ne bi podprle. Torej obstaja ta minimalna možnost, da teh šest doseže konsenz in potrdijo neko ime iz ozadja za predsednika vlade in se potem pobijejo za ministrska mesta. SD verjetno ostane ministrstvo za obrambo z nesposobno ministrico, Levica bi ciljala na socialo in pripeljala državo na kant, itd.
Ob vseh teh slabih možnostih se očitno v bližnji in daljni prihodnosti ne piše nič dobrega. Vse preveč je govora o minimalni plači in še večjih obdavčitvah, premalo pa o gospodarskem razvoju, podjetjih z večjo dodano vrednostjo, preganjanju korupcije v zdravstvu, infrastrukturnih projektih, itn.
Zdi se, da so volitve zgolj zato, da 90 izvoljencev dobi dobro plačano službo in številne privilegije, kaj bo pa z državo pa tako ni nikomu kaj dosti mar, predvsem pa velika večina izvoljencev in imenovancev nima niti pojma kaj z njo početi, da bi se pogovarjali o višji povprečni plači, suficitu v državnem proračunu, itd., v glavah so jim le kratkotrajni učinki potez, ki jih izpeljejo, zgolj zato, da bi dobili še en mandat na sedežu v parlamentu.
Veliko tržno nišo, če temu lahko tako rečem, vidim na desni strani. Mislim, da so ljudje željni bolj libralne vlade s človekom na njenem čelu, ki ne bo omenjan v nešteto aferah od pamtiveka naprej. Legalizacija konoplje, prostitucije, zmanjševanje birokratskih ovir in obdavčitev plač, znižanje DDV na prekrizno raven, in ne zviševanje socialne pomoči, š večjem obdavčevanju dohodkov v najivšjem dohodninskem razredu, neskočno visoke birokratske prepreke. Ker le to bomo dobili z vlado s šestimi levimi strankami. Ob vsem tem pa se bo sposobna razpasti pri tem, ko bo eden od liderjev teh strank grdo pogledal drugega.
4. junij 2018 | Komentarji (0)
Za večino bralcev tega zapisa se bo naslednja trditev zdela pesimistična. Politična situacija ali pa če se osredotočimo na gospodarsko, glede na to, da je uspešno gospodarstvo temelj za razvoj vseh ostalih dobrin, ki jih družba uporablja in potrebuje, tudi po tretjem juniju ne bo nič boljša. Še več, upam si trditi, da če se damo zamrzniti v času in se čez sto let zbudimo v isti državi, ki ga bo večinsko tvoril isti narod, bo situacija popolnoma enaka. Nismo najbolj siromašna in obubožana država na svetu, še več nismo niti v Evropi, niti v EU, toda nikoli ne bomo druga Švica, ne bomo niti Avstrija. Ne, ker bi bilo to fizično nemogoče izvesti ali ker smo imeli smolo ter še nismo izvolili pravih ljudi k odgovornosti. Problem je v tem, ker takih ljudi v tem narodu ni. Ni neka posebna filozofija, če rečemo, da izvolimo poslance v državni zbor izmed sebe. Na nek način so ti ljudje, ki zasedejo tistih devetdeset stolčkov tam refleksija nas samih.
V več kot 25 letni zgodovini RS smo imeli malo boljše, pa malo slabše vlade, imeli strokovno bolj ali manj podkovane ministre, rezultat pa je ves čas podoben. Če se osredotočimo na gospodarsko situacijo, capljamo nekje v povprečnosti, sami sebi pa govorimo, da smo sposobni biti uspešnješi Kot Švica. Sam sem mnenje, da naše stanje ni odvisno od strokovnosti odgovornih ljudi na položajih (izvoljencev, imenovancev), pač pa je zgolj in edino odraz kulture tega naroda. Dokler je sprejemljivo tolerirati korupcijo, laganje, zavračanje odgovornosti, oziroma prelaganje te na druge, racionalizacija čustev, ipd., toliko časa v tej državi ne bo napredka. Kot je uspešnost nekega podjetja odvisna predvsem od vrednot in kulture, ki je zavzela to podjetje in kolektive, ki deluje znotraj njega, tako podobno velja tudi za državo. V kulturi naroda je hinavščina, neiskrenost, slaba samopodoba (kar se odraža kot iskanja krivde vedno v drugih in ne pri sebi), nespoštovanje drugih in drugačnega,...
Za izboljšanje stanja in napredek torej ni potrebno iskati novih, sposobnejših, boljših fposlancev, ministrov in drugih udeleženih pri kreiranju usode te male države ampak je potrebno začeti spreminjati kulturo naroda. Kako to storiti? Nimam pojma, verjetno se začne pri temeljih, s promoviranjem določenih vrednot, ki jih želimo uveljaviti v družbi (to se najlažje začne pri najmlajših, torej v izobraževalnih ustanovah), strogo zavračati vse, kar se nam zdi, da zavira naš razvoj (torej lakomnost, nespoštovanje, laganje, itd.) in morda bo ob vlaganju truda v spreminjanje kulture čez n-let stanje boljše. Da ne bo sprejemljio zagovarjati funkcionarje in ostale odgovorne, ko določenega človeka že desetič ulovijo s prsti v marmeladi. Ko v družbi ne bo prisoten občutek, da se nekaterim, ki bi morali biti za rešetkami ne zgodi nič in je posledično njihovo dejanje torej povsem normalno sprejemljivo in se še celo splača. Ko bodo odgovorni enkrat za zmeraj presegali deljenje po načelu naši-vaši, ampak primerni (lahko ji mrečemo tudi spodobni in sposobni) ter neprimerni.  Ko ne bo vsak pri koritu gledal le na lastno korist in korist tistega, ki mu je pomagal pri izvolitvi na določen položaj. Ko bo vrednota dober načrt, strategija, vizija in ko se bomo tega tudi držali in ne bomo razmišljali le o danes ampak tudi o tem, kaj bo čez 10 let.
Dokler ne bomo spremenili naših vrednot, nam tudi eventuelno najboljši finančni minister na svetu ne bo pomagal, podobno velja za ostale položaje. Začeti je potrebno pri osnovah, vendar tega na agendi trenutnih političnih agitatorjev ne vidim.
22. maj 2018 | Komentarji (4)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
28 29 30 31 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 1



Št. registriranih uporabnikov: 183655
Forum avtorjev: 15868 Forum teme: 34415 // Odgovorov: 1872287
Blog avtorjev: 3584 // Blogov: 86273 // Komentarjev: 1237848
Avtorji fotografij: 26129 // Slik: 221285 // Videov: 18398 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "