Kako poteka sestava bodoče Vlade RS? Očitno en kup kaluklacij, preračunavanja, kdo s kom, kdo ne. Skupnega sovražnika so si leve stranke našle, to je verjetno njihova edina stična točka, pa še to si niso voditelji posameznih strank izmislili sami, ampak jim je bilo sugerirano s strani kdo ve koga, ki čaka v ozadju.
Najprej si bodo fantje (in dekle) razdelili stolčke. Nekateri ne morejo brez, ker so ostali brez tega v parlamentu. Nato bodo fantje iz ozadja razdelili denarno pogačo. Glavni projekti bodo zopet za vsako ceno v drugi tir, ohranitev NLB v državni lasti, čim manj privatizacije v zdravstvu in šolstvu, itd. Ljudi bodo še vedno rajcali z letom 45 pa malo letom 91, ki sta tako prikladni letnici za zakrivanje svinjarij v ozadju. Delal ne bi nihče, se v državi niti ne splača. Pravijo, da se ne splača niti it posla, ker država preveč vzame. Nekako je treba nahranit potrebe sponzorjev strank, ki bodo zdaj očitno sestavile neko trhlo koalicijo. Trhlo kot je vejevje, ki desetletja leži v naših gozdovih.  Psi lajajo, karavana gre dalje, ena in ista pesem že 25 let. Alternative za vedno šibkejše leve stranke in vlade očitno ni. Janša ne more preko svojega ega, da bi se umaknil in za svojega naslednika imenoval nekontaminiranega človeka. Vprašanje je seveda, ali bi ta človek sploh sposoben bil zbrati tistih 25-30% za SDS. Še vedno volivci volijo predvsem na strankarske liderje.
5. julij 2018 | Komentarji (1)
Zakaj naši politični veljaki tako radi hodijo v Berlin, kjer se, vsaj laikom se tako zdi, veselo priklanjajo nemškemu kanclerju (kanclerki). Ne zato, ker bi bili mazohisti vsi po vrsti verjetno. Problem po mojem tiči drugje. Tisti, ki bežno spremljamo evropsko dogajanje lahko skozi prste ocenimo, da je Nemčija neformalna voditeljica EU. Britanija je itak iz unije izstopila (oziroma bo), Francija se poizkuša obnašati kot protiutež, vendar je večina vzvodov moči na strani Nemčije. Moje videnje stvari je še celo v tem smislu, da bo EU v ne tako daljni prihodnosti kot taka razpadla, ostale pa bodo države, ki si želijo biti na t.i. Nemško-Francoskem vlaku, le da v tej kompoziciji ne bo Francije. Torej nemški vlak, države zbrane okoli Nemčije, ki bodo nekako tvorile nadomestek evropske unije. Verjetno bodo te države še bolj povezane, bližje federalnemu sistemu. V njem bo Nemčija še bolj poglobila svojo neformalno vlogo vodje, zraven pa bodo verjetno nekatere države, ki so se Uniji pridružile skupaj z nami in verjetno še Avstrija, Hrvaška, itd., torej večina revnejših držav brez skandinavskih, Francije, Britanije, verjetno celo brez Španije, morda tudi Italije.
No, da se vrnem k bistvu. Cerar in večina njegovih predhodnikov kot kužki po potuho hitiji v Berlin k teti Angeli. Kot sem omenil pa to najbrž ni odraz slabe sampodobe (ki je sicer kronična težava Slovenije in nas državljanov), ampak dejstvo, da Angela našega predsednika potreplja po ramenih, mu da domačo nalogo (zadnje čase je ta največkrat v obliki sprejema novih ekonomskih migrantov), v zameno pa potem NLB še nekaj časa ostane v "državni" lasti. Prej ali slej bo teta zahtevala prodajo Telekoma in še katerega od ostalih zdravih jeder našega gospodarstva, kot protiuslugo pa nas bo branila pred zlobno evropsko komisijo, ki zahteva prodajo našega največjega bankomata.
Poslanstvo nekaj naših zadnjih, in kot izgleda tudi bodočih, predsednikov ni drugega kot vračanje usluge svojim sponzorjem. Te pa so velikokrat povezane z neprodajo NLB. Že vejo zakaj. Ti bodo, če so moje napovedi točne, tudi v prihodnosti hodili v Berlin (in ne v Bruselj) z jasnimi cilji.
26. junij 2018 | Kategorije: Politika | Komentarji (1)
Gledam svetovno in se trudim prognozirati kdo bo na koncu na vrhu ali vsaj nekje blizu. Več tekem kot si jih ogledam, manj jasno mi je, koga bi lahko uvrstil v ožji krog favoritov. Vsekakor bo to nekdo, ki bo igral najbolj pragmatično, ena stvar je namreč že jasna (pa niti ni to kaj posebnega za to SP) in sicer, da v kaki posebni lepoti od igre ne bomo uživali in da bo največ iztržila najbolj pragmatična reprezentanca. Kaj to pomeni? Ekipa z dobro, zanesljivo obrambo, ki bo imela tako kvalitetne posameznike, da bodo v ključnih trenutkih znali dati tisti gol za zmago. Pred SP bi v ožji krog uvrstil Brazilce, Špance, Nemce, Francoze, morda še Argentince. Nemci so doživeli debakl že na prvi tekmi in tudi njihove pripravljalne tekme so vodile do žvižgov lastnik navijačev. Klima zagotovo pri njih ni dobra,a imajo velik izbor igralcev, ki jih lahko selektor uporabi, plus njihova nepopustljivost do konca, tako da nikoli se ne ve. Brazilci imajo veliko individualne kvalitete, vendar imam pri njih že zadnjih deset let občutek, da ne gredo v korak s časom. V smislu hitrejše igre, brez odvečnih preigravanj in dotikov žoge. Neymarja so na ta račun Švicarji dobro naklestili po nogah, izkupiček pa je bi bil boren. Toda tudi njih ne bi odpisoval, predvsem če bodo do konca prvenstva uspeli v večji meri ohraniti mrežo nedotaknjeno, imajo dovolj kvalitete v napadu, da za tisti gol ali dva se ne gre bati. Po prvem krogu sem začel favorizirati Špance z dodatkom, če njihova obramba ne bo prejemala več kot je napad zmožen zabiti, a svetla slika njihovega napada se je včeraj precej razblinila v mojih očeh. Proti podpovprečnemu Iranu si niso pripravili več kot dve-tri priložnosti, zadetek pa je tako padel po srečnem naključju. Gola sicer niso dobili, delovalo pa je podobno kot proti Portugalcem, da je nasprotnik vsakič, ko je prečkal polovico igrišča bil zelo blizu zadetku, le da na smolo Irana, oni nimajo Ronalda. Francija po imenih morda celo najmočnejša reprezentanca na prvenstu, toda kot prvo brez pravega vodje na igrišču in kot drugo strašno neuigrani (to je bolj ali manj rdeča nit vseh ekip na svetovnem prvenstvu s to razliko, da imajo nekateri več kvalitetnejših posameznikov). Delujejo zelo neorganizirano in če ne bo premika v kvaliteti igre, bodo težko konkurirali za vrh, navsezadnje niso mentalno tako močni kot Nemci, da bi s svojo zagrizenostjo prišli do konca. Argentina je še ena žalostna zgodba z neskončnim izborom igralcev, delujejo pa kot da prvič vidijo nogometno žogo. Preveč se zanašajo na Messija, ki ves čas obkrožen s trojico nasprotnikov ne more sam, in ne bi me presnetilo, če bi jih danes Hrvaška celo premagala, kar bi zelo otežilo njihovo pot v nadaljevanje. 
Od ostalih reprezentanc bi morda kaj več dosegel Urugvaj, ki je tudi pol dobrih igralcev, Hrvaška za katero velja podobno, morda znova Portugalci, če jim pragmatičnost na igrišču uspeva tudi v naslednjih tekmah. Vsekakor sem na koga sedaj pozabil, a vseeno mislim, da večjega presenečenja na tem SP ne bo. Zmagala bo na koncu najbolj organizirana ekipa, ki bo prejela zelo malo golov, z odličnimi posamezniki, ki bodo sposobno izkoristi vsako najmanjšo napako nasprotnika v obrambi.
21. junij 2018 | Komentarji (1)
Pisanje tega bloga sem se lotil impulzivno, po gledanju oddaje intervju s Tasićem. Zaradi neznanih razlogov sem pred objavo bloga ponesreči svoj zapis izbrisal in začeti sem moral znova. To pa sem naredil le zato, ker se je pod zadnjim zapisom nabralo kar nekaj komentarjev in se mi zdi vredno nadaljevati.
Moje razmišljanje ta teden gre v smeri ali je desno usmerjeni stranki v Sloveniji sploh še dovoljeno sestaviti vlado. Odgovor je seveda da, vendar na tej poti morajo preskočiti kar nekaj polen, ki jim jih mečejo pod noge določeni ljudje, katerih interes je, da vlado sestavijo njihovi sponzoriranci. Kdo so te stranke oziroma politiki verjetno ne rabim posebej razlagati in tudi ni moj namen, govora pa je o strankah, ki se pojavijo tik pred volitvami in potem večina še hitreje po volitvah izgine. Sam osebno sem velik zagovornik novih obrazov z argumenti, da stari so vse svoje možnosti že imeli (to je sedaj po prstih udarilo Erjavca, ki pa bo kot mačka z nešteto življenji očitno spet preživel) in na bruhanje mi hodi, ko poslušam predstavnike stranke SD, SDS in še nekatere, ki same sebe imenujejo tradicionalne, ko nakladajo o tem, kako bodo vse izboljšali, potrebujejo le še nas glas (dobili ste ga že vsaj desetkrat, zato adijo) in vse bo kot v švici. Sedaj sem se malo oddaljil od teme. Želel sem namreč povedati to, da spoštujem dejstvo, da se slabe politike zamenja s potencialno boljšimi, zato sem zagovornik novih obrazov. Problem nastane pri dejstvu, da so vsi novi obrazi pri nas namenjeni le temu, da se prepreči vladanje desnici (Janša je tu le simbol na katerega se da zliti ogromno gnojnice), ker potem določeni krogi ljudi ne bi imeli več dostopa do nekaterih poslov in posledično zadovoljevanja svojih subjektivnih finančnih interesov. Kot sem nekaj omenil že v prejšnjem v blogu sedaj verjetno Šarcu dihajo za ovratnik naj za božjo voljo sestavi koaliciji pa tudi če bo pri tem moral skleniti pogodbo s hudičem le, da mu pri tem ne bodo ovire predstavljali ljudje, ki bi lahko potencialno zavirali ali bog ne daj razkrinkali te predstavnike globoke države.
zaradi tega vidika torej desnica "ne sme" sestaviti vlada. Drugo vprašanje, ki se mi ob tem postavlja pa je ali SDS (edina zrela stranka na slovenski desnici) sama sebi ne strelja v koleno pri tem, ko enkrat za vselej ne opravi z Janšo? Na prvi pogled se zdi odgovor preprost in logičen in je DA, vendar se je potrebno vprašati, koliko glasov bi z Janšo vred odšlo iz stranke. Vsekakor teh 25 odstotkov ni bleščeš rezultat in je vsak glas zanje zelo pomemben, roko na srce pa se njihova baza volivce zaradi povprečne starosti, ki je vse prej kot nizka, iz dneva v dan manjša. Kaj bi torej storil na mestu SDS? Izkoristil zmedo, ki je nastala po volitvah, prepustil vlado levakom, ki bodo sestavili šibko koalicijo (drugače po teh rezultatih niti ne gre), več kot dve leti vladanja taki vladi niti slučajno ne napovedujem (že dve leti bo velik dosežek), ob tem pa bi naredil mehko menjavo vodstva (Janša naj napove kandidaturo na predsedniških volitvah, s tem ga nekako ohraniš pri življenju), poiskal karizmatično, zaslužno (če je že Janša zaslužen osamosvojitelj) ime, ki bi zamenjal Janšo na vrhu stranke in se z njim podal na nove volitve, ki bodo kot že rečeno najkasneje v roku dveh let. Od vseh imen mi najbolj v ospredje rine Logar, ki je zaslužen (za razkrivanje bančnih šerifov), vprašanje pa je ali ima dovolj karizme, da bi na volišče pritegnil poleg teh 25 odstotkov tradicionalnih volivcev SDS še nekaj več ljudi, predvsem tisti, ki so sedaj ostali doma, ker pač tam ni bilo nič zanje.
18. junij 2018 | Komentarji (0)
Moj pogled na sestavo bodoče vladne koalicije je sledeč. Prva stvar v katero sem prepričan, da so strici podkurili Šarcu pod zadnjico in sedaj si bo ta na vse kriplje prizadeval sestaviti koalcijo, ne glede na to kako šibka bo. Strici namreč čakajo na to, da se (predvsem infrastrukturni) projekti začno izvajati, kar pa ni možno brez polno delujoče vlade. Šarčev igralski ego, ki se hrani z aplavzi publike se sedaj trudi biti nahranjen s tem, da bi njegov lastnik postal predsednik vlade. Na drugi strani vlada vprašanje, kako kredibilni bi delovali predvsem v zunanji politiki, če bi imeli neizkušenega predsednika.
Vrrnimo se k sestavi koalicije. Mislim, da bo SDS sila težko izvlekel kaj pozitivnega iz sestave državnega zbora. Veliko preveč je bilo jasnih napovedi, da z Janšo pa že ne, in že prelomitev te obljube, bi marsikaterega politika stala nadaljne politične kariere. Obstaja sicer možnost, da nekatere stranke zamenjajo svoje liderje in določeni prestopi posameznikov iz vrst ene poslanske skupine med nepovezane poslance in le tako bi morda lahko SDS skupaj z NSi in SNS sestavil tistih 46 glasov. Na sumu imam predvsem, da je kaj takega možno v Desusu, tudi SMC eventuelno in pa za nohte se bo šlo Alenki Bratušek osebno, ki je ostala brez dobro plačane službe v DZ in bo kot karierna birokratka sedaj iskala vse možne izhode iz te zagate.
Bolj verjetno kot, da bo SDS sestavljal vlado (z ali brez Janše kot mandatarjem),, se zdi, da bo prišlo do jalovega dogovora na levi strani, pri kateri pa skoraj zanesljivo potrebujejo Levico, v nasprotnem primeru pa seveda NSi. To znata biti dve tempirani bombi, ki sta sami po sebi dovolj, da koalicija in s tem vlada pade ob naslednjem primeru podobnega sirijskemu brivcu.
V tej zagati bi verjetno najboljša opcija bila mešana levo-desna vlada, brez obeh skrajnih polov, na mestu predsednika pa bi sedel nekdo drug, ki ne bo Janez Janša, vendar bo še vseeno imel dovolj avtoritete in ugleda, da bo lahko vodil Vlado ter tudi uspešno zastopal Slovenijo v mednarodnih vodah.
Sam bi predlagal Romano Tomc, ki deluje dokaj mirno ob tem pa ima kar nekaj političnih izkušenj in (upam) tudi mednarodnega ugleda za madatarko, vlado pa bi ob SDS sestavljali še SMC, LMš in Nsi. Dokaj uravnoteženo levo-desno z relativno nekonfliktnimi strankami, brez političnih ekstremov, pri tem pa bi še vedno šlo le za 4 stranke, kar bi v tej zmešnjavi bilo dokaj dobro.
13. junij 2018 | Komentarji (9)
Ali imam samo jaz tak občutek ali so res te volitve minile z zelo malo medijskega pompa, čeprav je rezultat na več načinov katastrofalen za državo.
Desnica po vsej verjetnosti ne bo mogla sestaviti vlade, preveč je bilo javnih oznanitev, da z Janšo pa že ne in ponudba bo morala biti vrhunska, da bi se te gospodje najedli zarečenega kruha. Torej desno opcijo odpišimo že takoj na začetku. Ne verjamem namreč v to, da je Janša sposoben toliko pihniti v svoj ego, da bi se odrekel položaju predsednika in nanj predlagal npr. Milana Zvera (ali koga tretjega), ki bi verjetno požel več simpatij pri eventuelnih koalicijskih partnerjih z leve strani političnega pola.
Na levi je rezultat še bolj kompleksen, a vendarle obstajajo minimalne možnosti, da sestavijo vlado iz 5-6 ali koliko že strank. To bi verjetno bila najbolj krhka vlada doslej ob tem pa sestavljena iz strank, ki napredka SLO niti v sanjah ne bi prinesle. Tu je Levica, ki jih zanima le, kako s čim manj dela priti do socialne podpore in minimalne plače, SD, ki ni daleč od tega, LMŠ, ki bi bil predsednik, a ne ve, da za to ni sposoben, ne vem pa niti tega, da ga ostale stranke z levice itak za predsednika ne bi podprle. Torej obstaja ta minimalna možnost, da teh šest doseže konsenz in potrdijo neko ime iz ozadja za predsednika vlade in se potem pobijejo za ministrska mesta. SD verjetno ostane ministrstvo za obrambo z nesposobno ministrico, Levica bi ciljala na socialo in pripeljala državo na kant, itd.
Ob vseh teh slabih možnostih se očitno v bližnji in daljni prihodnosti ne piše nič dobrega. Vse preveč je govora o minimalni plači in še večjih obdavčitvah, premalo pa o gospodarskem razvoju, podjetjih z večjo dodano vrednostjo, preganjanju korupcije v zdravstvu, infrastrukturnih projektih, itn.
Zdi se, da so volitve zgolj zato, da 90 izvoljencev dobi dobro plačano službo in številne privilegije, kaj bo pa z državo pa tako ni nikomu kaj dosti mar, predvsem pa velika večina izvoljencev in imenovancev nima niti pojma kaj z njo početi, da bi se pogovarjali o višji povprečni plači, suficitu v državnem proračunu, itd., v glavah so jim le kratkotrajni učinki potez, ki jih izpeljejo, zgolj zato, da bi dobili še en mandat na sedežu v parlamentu.
Veliko tržno nišo, če temu lahko tako rečem, vidim na desni strani. Mislim, da so ljudje željni bolj libralne vlade s človekom na njenem čelu, ki ne bo omenjan v nešteto aferah od pamtiveka naprej. Legalizacija konoplje, prostitucije, zmanjševanje birokratskih ovir in obdavčitev plač, znižanje DDV na prekrizno raven, in ne zviševanje socialne pomoči, š večjem obdavčevanju dohodkov v najivšjem dohodninskem razredu, neskočno visoke birokratske prepreke. Ker le to bomo dobili z vlado s šestimi levimi strankami. Ob vsem tem pa se bo sposobna razpasti pri tem, ko bo eden od liderjev teh strank grdo pogledal drugega.
4. junij 2018 | Komentarji (0)
1 2
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
30 31 1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31 1 2



Št. registriranih uporabnikov: 193061
Forum avtorjev: 15882 Forum teme: 34436 // Odgovorov: 1874461
Blog avtorjev: 3582 // Blogov: 86728 // Komentarjev: 1241525
Avtorji fotografij: 26262 // Slik: 222341 // Videov: 18359
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "