Bi šlo počasi nehat s tem pompom okoli Melanie Trump? Kaj vse še bodo naredili marketing ‘majstri’, da vzbudijo njeno zanimanje? Vas prosim. Gospa je odšla iz Slovenije, s trebuhom za kruhom (nekako tako kot vsi mladi danes, ker smo brez perspektive doma), se preimenovala in pustila malo socialistično Slovenijo za sabo. Ustvarila si je družino, življenje in premoženje v tujini. Kako je prišla do tega je njen problem. Poročena je z milijonarjem, ki bi ji lahko bil oče, ampak kaj potem? Koga to briga? Nikogar. Njena stvar. Ljubezen? Zakaj pa ne? Komu mar. Meni zagotovo ne. Bolj me skrbijo dejanja in besede njenega norega moža, kot pa to, kako je oblečena (čeprav vedno super, dajmo priznat).

No naši hlapčevski politiki vsekakor ne vedo, kako bi pritegnili njeno pozornost in morebiti pristregli kakšno drobtinico z mize družine Trump. Saj še ni nihče pozabil kako sta letela v Washington dva poslanca SDS (Lisec in Mahnič, če se prav spominjam?), potem pa se gospa Trump na plesu, prirejenem v njeno čast, niti prikazala ni? Vas prosim (drugič). Dajte se umirit s tem no. Smešni ste. Komični. In Hlapci. Cankar je že vedel o čem piše. Zaradi Melanie ne bomo postali Švica številka dve, Donald ne bo gradil igralnic pri nas (pa tudi, če bi, bi ju slej ko prej spravil na kant), Melania ne bo nosila izključno slovenskih oblikovalcev, ki so razen pokojnega Garevskega, velike dame gospe Grošelj in sester Proković, praktično nezanimivi. Ne slabi, ampak nezanimivi.

Pa tudi turizem ne bo zaradi gospe Trump doživel ogromnega razcveta. Da postaja Slovenija nova velika turistična atrakcija, so zakrivili med drugim tudi hipsterji. Trend poraščanja turizma v naši mali lepi državi (ja je lepa,kljub grdim politikom, imamo prelepo državo) je zadnjih pet let v porastu. Preštevilni blogi, prispevki, članki v tujih medijih govorijo o tem. Samo vpišite v Google “Slovenia guide” ali pa “Slovenia tourist attractions”, recimo. Podatki Statističnega urada RS nam pravijo, da je leta 2010 k nam prišlo preko dva milijona tujih turistov, prespalo pa skoraj pet milijonov. Že naslednje leto se ta številka dvigne. V obeh primerih.[1] Tako, da vsega le ni zakrivila Melania. V letu 2016 se je odsotek prenočitev tujih turistov dvignil za kar 10%, v primerjavi z letom poprej.[2] ‘Krivdo’ za to resda lahko pripišemo ameriškim volitvam, ampak zgolj v primeru, da ne upoštevamo statističnih podatkov za prejšnja leta, ki kažejo točno to, kar sem napisala že prej: trend rasti turizma traja veliko dlje kot pa samo za časa ameriške predvolilne in volilne kampanije (glej tabelo pod virom 1).

Potem pa so prišle ameriške volitve in so naši vrli marketingarji začeli s svojimi prevali. Ok dobro. Razumem, dobiček je dobiček in okoli denarja se svet vrti. Nekako, ko so ustvarili tortico Melania, vrhunsko vino iz modre frankinje (čeprav mi gospa Trump deluje kot nekdo, ki rad srka pinot griggio) oziroma kar cel asortiman pod imenom “First Lady”[3] se mi še ni zdelo, da so šle reči čez rob. Danes pa preberem na spletni strani revije Time, da so moji in Melaniini rojaki v svet poslali KLOBASO, ki se imenuje po prvi dami ZDA.[4] Dajte jo pustit pri miru no. Prosim. Investirajte v infrastrukturo, v obnovo stavb, v to, da bi zopet zaživela mestna središča, vlagajte v mlad perspektiven kader in nam pa pustite kranjsko klobaso.

Reference
[1] http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewpl
us.asp?ma=H069S&ti=&path=../Database/Hit
re_Repozitorij/&lang=2

[2] http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/65
20

[3] http://www.delo.si/nedelo/torta-melanija
-in-predsedniski-hamburger-predstavljata
-sevnico-svetu.html

[4] http://time.com/4702824/slovenia-melania
-trump-salami/
16. marec 2017 | RTV Kategorija: Politika | Komentarji (2)


Točno tako kot pravi naslov. Ne želim si imeti otrok. Evo, povedala sem na glas. Sem ženska, stara toliko, da me ni več vljudno to vprašati in se mi niti enkrat ni utrnila misel, da bi imela otroke. In tisto klasično veliko poroko pa hišo pa psa pa vrt. Ok psa, vrt in hišo imamo doma, otrok pa ne.

Navadno je tako, da če nanese beseda na to temo, vsakdo reče: “Ah Pravi bo to spremenil!” Ali pa, da sem gotovo samska, nesrečna, zagrenjena in splošno razočarana nad moško populacijo. Ne! Ni tako. Imam partnerja, sedem in nekaj letno zvezo, plat življenja, ki je dejansko urejena in super. Ni popolna, ker ne živim v Disney Universe, je pa dokaj blizu. Torej: ne, nisem promiskuitetna, nisem samska in vseeno si ne želim otrok. To ne pomeni, da jih ne maram ali pa da jih sovražim. Nisem nek tasmanski vrag, ki bo v nakupovalnem centru/parku/središču mesta pridirjal za vašim otrokom in ga zlobno zbil na tla. Sploh ne. Sestrična ima hčerko in moram rečt, da jo naravnost obožujem. Za tisti dve uri na teden, ko sva skupaj. In to mi je dovolj. Sem sebična? Ja. Sem. Zelo. Nisem se nekomu sposobna prilagoditi 100% in se popolnoma podrediti željam nekoga drugega. Tudi v partnerskem odnosu je tako. Rabim čas zase, svoj mir in svoj prostor. Ko pridejo otroci tega več ni. Razblini se kot milni mehurček in razpade tako kot zveza, ki sta jo dva ‘pametna’ poskušala rešiti z otrokom. Bravo. Kdo me je naučil tega, da življenje (vsaj prva leta) popolnoma podrediš svojemu otroku? Moja mama in sestrična. Res sta krasni mami. Vredni občudovanja in vsega spoštovanja.

Sama teh ključnih sestavin, ki tvorijo mamo, ne posedujem . Ne vidim smisla po imeti otroke. Dejansko je enako racionalno ali neracionalno imeti oziroma ne imeti otroke dan danes. Zakaj? Ne imeti: neracionalno iz vidika ohranjanja vrste. Imeti otroke: neracionalno iz istega razloga! Ljudem se že dolgo ni potrebno več boriti za preživetje in skrbeti za ohranjanje človeštva. Človeška vrsta se je naučila vladati svetu. In iztreblja ostala živa bitja. Mnogi znanstveniki so mnenja, da lahko Zemlja prenese približno 9 do 10 miljard ljudi [1]. Mi smo že na sedmih. In kaj potem? Potem bomo na zemlji živeli na kredit. Dobesedno. In takrat se bo začela borba za preživetje. Torej Zemlja ne rabi še mojega doprinosa k njenemu uničenju.

Potem pa je druga plat: zakaj imeti otroke? Najraje slišim argumente tipa “Ja no saj veš, da bo nekdo skrbel zame na stara leta.” “Da, ne bom sam/a, ko bom star/a.” In podobne nebuloze. Resno? Otroke imajo zato, da jih bodo vzgojili v nekakšne negovalke? A ni to izjemno sebično?
“Imam otroka in bo skrbel zame.”
“Zakaj pa?”
“Zato, ker sem jaz ga šolal, mu plačeval hrano, streho, oblačila in sedaj pričakujem povračilo.”

Hm.. In potem govorijo o brezpogojni starševski ljubezni do otrok. Nekako ne pije vode, mar ne? In, če imajo ljudje otroke zato, da ne bodo sami na stara leta, me zanima, če nameravajo svoje otroke privezati nase in jih ne spustiti od doma? Mene ni strah kaj bom počela na stara leta brez otrok: itak nimam delovne dobe, torej bom delala nekje do smrti.

Torej zakaj dejansko ne želim otrok? Iskreno? Ne vem. Pač jih ne. Ne fascinirajo me dojenčki. Joj, tole pa je bogokletna izjava? Ampak tako pač je. Nekako mi je za otroke resnično vseeno. Poglejmo iz mojega vidika: zanosiš in rodiš. Eno leto te zaposluje zgolj otrok. Konstantno si ob njem, ne moreš spat ponoči, kariero lahko pozabiš za ta čas (pa je dandanes konkurenca takšna, da si kaj takega ne bi smel privoščiti). Pozabiš lahko na normalen počitek, na čas zase. Stroški v tem otrokovem obdobju še niso tako visoki. Ampak. Potem pa gre v vrtec. Pa šola. Pa srednja šola. Pa faks. In vse to predstavlja ogromen strošek. Ogromno odpovedovanja. Ker potem je pa še tako, da ko imaš otroke je treba it dvakrat letno na dopust (se naj v šoli pohvali, da je bil v Baški za en teden in je to to? Itak, da ne. Rabimo eksotične destinacije. Maui recimo). Tamal’mu nekaj privoščit. Mu kupovat oblačila, obutev, telefon, tablico, računalnik. Ker današnja, s potroštništvom obsedena družba pač ne dopušča, da bi otrok odraščal brez teh dobrin. Aja, da ne omenjam, da mora otrok danes jesti samo bio pridelano hrano, brez aditivov, bog ne daj kakšno liziko (če daš otroku Bazooka čigumi, si verjetno že pri socialni delavki). Otrok je dandanes postal draga naložba.

Živimo v družbi, ki je vsaj delno (pa še vseeno premalo) sprejela medse homoseksualce. Nekako jih ta rahlo zarjavela družba tolerira. Vsaj navzven, zato, da ja izpademo liberalni in napredni. Ampak ljudi, ki jasno izrazijo, da otrok ne želijo, pa ne sprejemajo in odmahnejo z roko, češ: “Si boš že premislil/a.” Dobro, realno gledano je mogoče. Lahko, da bom spremenila mnenje in si jih kar naenkrat želela, ampak si jih ne. Leta minevajo, preko 15 let že to poslušam, in vse kar se je spremenilo je to, da je želja po NE IMETI otrok, samo močnejša.

Gre za sebično odločitev? Pa ja, seveda, da gre. Gre za odločitev na podlagi preferenc in racionalnosti. Kaj naj? Imam otroke, nimam pa službe in s tem rednega prihodka? Čeprav, vas moram opomnit, da so ljudje, ki se odločajo za otroke, kljub temu, da so brez lastnih rednih prihodkov, stanovanja ipd. smatrani za bolj normalne in družbeno sprejemljive, kot pa mi ‘čudaki’. Dejansko ljudje, ki imajo otroke kljub vsemu pomanjkanju, uživajo v družbi priviligiran status napram nam, ki jih pač ne želimo. Pa se vam ne zdi, da je grozno neodgovorno imeti otroka, brez rednih prilivov in živeti samo od državnih subvencij ter čakati na to kdaj bo kdo kaj podaril na Facebooku?

In kaj je najhuje pri vsem tem? Te izjave ne sme podati ženska. Za moškega je še vredno toleriranja ane, ker on ima pač kariero pa je.. Saj veste.. On je pač tak, bi rekla Tinkara Kovač. Ampak ženska? Ni šans. Ženska mora imet otroke. Ker kaj pa bo? Sama na stara leta? Kaj pa bo sama s sabo? Kdo bo skrbel za ubogo nemočno žensko? Razlika med spoloma še kako obstaja. Šli smo na Luno, gledamo lahko oddaljene galaksije, kmalu bomo imeli avtomobile brez voznika. Kdaj bomo pa pozabili na razliko med spoloma? No eno upanje mi daje Islandija, ki si prizadeva za odpravo razlike v plačah med moškimi in ženskami na istih delovnih mestih [2]. In mogoče bo temu sledilo tudi to, da se nas žensk, ki se ne bomo odločile za otroke, ne bo obsojalo in na nas gledalo kot na neke gobavce ali pa mentalno bolane ljudi, katerim je potrebna samo prevzgoja in Pravi moški, ki nam bo spremenil življenje. Pa tudi če bo ta Pravi moški zaplodil še 4 druge. Nima veze ane? Glavno, da ima ženska otroka. Tudi če nima službe. Največ kar lahko ženska doseže v življenju je, da rodi. Še več. To je naša dolžnost.

Reference:
[1] http://www.livescience.com/16493-people-
planet-earth-support.html

[2] http://www.huffingtonpost.ca/2017/03/08/
equal-pay-iceland_n_15235460.html
12. marec 2017 | Kategorije: Ljudje | Komentarji (19)


Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, je anketna brezposelnost v Sloveniji konec lanskega leta znašala 8.1% [1]. Tudi prvi zapis tega bloga je kolateralna škoda brezposelnosti. Poglejmo podatke o brezposelnosti podrobneje, pri tem bomo upoštevali kriterije, ki ustrezajo meni. Brezposelnih oseb v starostni skupini od 30 do 39 let, je bilo januarja letos skoraj 24.000, decembra lani nekaj drobiža manj kot 23.000 [2]. Dalje preverimo po stopnji izobraženosti: tistih, s sedmo ali višjo, je bilo januarja letos 17.689, decembra lani pa točno 51 oseb manj. Ob vpisu v srednjo šolo mi je mama dejala, da se naj učim, zato, da mi ne bo potrebno delati, tako kot njej. HA! Ironija. Dejansko ne delam toliko kot ona. pri 30, skoraj 31 imam eno leto uradne delovne dobe. Pod to se študentsko delo ne šteje, prav tako ne delo preko avtorskih, podnajemnih in ostalih pogodb. Kako to vem? Ob izpolnjevanju obrazcev, ki jih prilagam neštetim prošnjam za službo, vidim kako to gre: “prosimo, da vnesete število UR, ki ste jih opravljali kot študent oziroma preko avtorskih in/ali drugih pogodb”.

Torej uradno gledano, sem lenuh s sedmo stopnjo izobrazbe, ki živi v hotelu mama in se mu očitno ne ljubi delati, ker naša država pač ne upošteva ostalih vrst zaposlitve kot ‘resnega’ dela. Če gledam generacije za mano: študirajo in kelnarijo oziroma, če imajo pravi priimek in prave zveze, delajo preko študenta nekje, kjer bodo na koncu dobili pogodbo za nedoločen čas. Torej delajo in študirajo, delajo zato, da lahko študirajo. Ampak zakaj pa študirajo? Zato, da bodo lahko po končanem šolanju še vedno delali v istem kafiču? Ker, če so se odločili za študij, kjer velja kader za nezaposljiv (tukaj dandanes pride v poštev praktično vsak študij, razen medicine in strojništva - vsakič, ko vidim oglas na Zavodu, da iščejo OPERATERJA CNC, mi začnejo učke trzat), bodo ostali tam, kjer so bili med študijem. S tem, da si bodo po diplomi morali odpreti popoldanski s.p., ker delodajalci tudi v gostinstvu niso več to, kar so bili 10 let nazaj. Dejansko se dela v strežbi študentje še vedno najbolj poslužujejo, samo poglejte med oglase na kateremkoli od študentskih servisev. In ne, nič nimam proti delu v strežbi. To delovno mesto je uporabljeno zgolj zato, ker je verjetno najbolj množično zastopano.

Potem pa končaš študij, redno, z diplomo in približno petimi leti izkušenj dela v gostinstvu/administraciji/kjerkoli pač že. Ampak kaj, ko delodajalci dandanes iščejo nekoga, ki ima sedmo stopnjo izobrazbe, govori par tujih jezikov, ima 23 let in za sabo vsaj deset let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu ali dobesedno: kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v tisti stopnji izobrazbe, ne glede na to ali je bilo delovno razmerje sklenjeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba. Kaj nam revežem torej ostane? Praktično nič. Ali se sprijaznemo s situacijo ali pa odidemo s trebuhom za kruhom v tujino, kjer bomo prvega pol leta spet za šankom/v administraciji/kjerkoli pač že.

In pazite to: ne jamram, ampak iščem rešitve. Zato mogoče pa tale blog ne bo škodil, da pokažem tisto, kar dejansko znam. In kaj to je? Vse in hkrati nič. Dobesedno. Tekoče govorim dva tuja jezika, dva pa nekako tako, kot vsi Slovenci hrvaščino na Pagu vsako leto julija. In, da izpostavim kako zelo nesmiseln je moj študij (zgodovina), naj povem še to, da govorim tekoče mrtev jezik: latinščino. To super povzame moj celoten študij. Že res, da imam splošno razgledanost povprečnega 60 letnika (minus jugo nostalgija pa 35 let delovne dobe), ampak kaj mi to koristi pri iskanju službe? Nič. Mi je pa všeč politika. Želim si ustvariti sfero v kateri bi bilo možno pisati prispevke, ki bi bili bolj strokovni in z manj osebnega mnenja, ker kot je bilo napisano višje: ne jamram, ampak iščem rešitve. Zato, ker pošiljanje prošenj očitno pride na pravi naslov, vendar pa gre na tistem pravem naslovu nekaj zelo narobe, glede na to, da sem še vedno brez službe. Pa nisem zahteven človek, kriteriji iskanja pri meni so: administracija, bančništvo, finance, management, poslovno svetovanje, organizacija, novinarstvo, mediji, založništvo, družboslovje, poučevanje, prevajanje, kultura, šport, trgovina, znanost, tehnologija, raziskave in razvoj, drugo. In kljub širokemu spektru, se služba ne najde. Verjamem, da je tole prebralo dovolj meni podobnih, da lahko vprašam: s predstavljate, kaj se naredi s psiho takega človeka? Veš, da si sposoben delat, rad bi delal, delal bi praktično vse. Pa ne gre. Ubija duha. Ubija voljo. In na koncu bereš članke z naslovom ‘Deset znakov, ki vam govorijo, da morate spremeniti življenje’, vidiš se pa v vsem naštetem. Mogoče pa je tole prvi korak h spremembam. Upam.

Reference:
[1] Statistični urad RS - http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/1
16

[2] Zavod RS za zaposlovanje  - http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_
v_stevilkah/registrirana_brezposelnost
9. marec 2017 | Kategorije: Ljudje | Zaznamki: brezposlenost, delo, ljudje, Slovenija | Komentarji (15)
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 163585
Forum avtorjev: 15836 Forum teme: 34260 // Odgovorov: 1863656
Blog avtorjev: 3556 // Blogov: 84548 // Komentarjev: 1210298
Avtorji fotografij: 25364 // Slik: 216261 // Videov: 19263 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "