Spodnji članek (avtor Tobias Riegel) nagovarja usodne odločitve, ki se godijo pred našimi očmi. Čeprav je pisan za nemško publiko, je tudi za nas tako zanimiv, da bi ga bilo škoda spregledati.

Srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim kolegom Donaldom Trumpom je povod, da si pogledamo različne poglede in dojemanje osebe, politika in medijskega lika Donalda Trumpa. Tudi če kdaj zaradi Trumpovega navidez zmedo ustvarajočega obnašanja brcnemo v meglo, nekaj zanesljivo drži: prevladujoči pogled v medijih, po katerem je Donald Trump osamljen idiot, je preveč poenostavljen in zgrešen.

Konec prejšnjega tedna je v Londonu več kot 200.000 ljudi demonstriralo proti Donaldu Trumpu - za sebe nisem prepričan, da bi sodeloval. Saj ne, da na politiko in osebo Trumpa ne bi imel mnogo pripomb - ampak: tako samoumevno, kot so se mnogi protestniki dogovorili o odklanjanju stilizirane medijske podobe Donalda Trumpa, so tudi vprašljivi nekateri od modelov, ki so jim ljubši namesto tega. Delno niso konkretizirali, kakšno ameriško politiko si bi želeli "namesto Trumpa", deloma pa se nekateri odkrito bratijo z agresivnimi "globalisti" okrog demokratke Hillary Clinton. Prvo je nezadostno, slednje je nesprejemljivo.

Poleg tega ni jasno, kaj točno Trump zagovarja: njegovi bojeviti retoriki stoji v resnici nasproti deloma precej sproščen odnos; verbalnim in taktičnim psevdo-stopnjevanjem napetosti so večkrat sledili obrati v smeri popuščanja napetosti (Severna Koreja, Rusija) ali omejen umik (Sirija)  - v primeru Iran še ni jasno, ali bo Trump spet sledil temu vzorcu oz. katera od obeh skupin, ki se trenutno borita za prevlado v Združenih državah Amerike, bo prevladala. Po drugi strani pa so ZDA pod Trumpom zmetale več bomb kot kadarkoli prej in stopnjujejo zahteve za večje proračune za oborožitev. Signali so torej nasprotujoči in zmedeni. Zelo verjetno pa drži vsaj to, da so Trumpovo na videz kaotično vodenje in njegovi baje samotni nočni tviti del dobro načrtovane in z veliko ekipo uresničevane strategije.

S kritiko Trumpa na "pravi" strani

Še posebej notranjo politiko ameriškega predsednika je treba obravnavati zelo kritično, saj Trump svojim zlobnim besedam večinoma dodaja tudi huda dejanja, kot so kruta osamitev otrok priseljencev, splošna mobilizacija  s pomočjo rasizma ali tvegane finančne deregulacije. Liberalni radikalni kapitalist Trump zato nikakor ni rešitelj delavskega razreda, kot je morda sugerirala njegova kampanja.

V tem smislu se je mogoče enostavno spustiti v zavrnitev osebe in simbolike Trumpa - konec koncev se s tem znajdemo vsekakor na udobni, "pravi" strani. Vendar pa je alternativa, ki je na voljo, nesprejemljiva: odvrača že iritantno aroganten odnos mnogih Trumpovih nasprotnikov in njihove včasih nenavadne koalicije "liberalnih" in do Rusije sovražnih ameriških vojnih hujskačev na eni strani in "levih" subkultur na drugi.

Ugotovimo lahko: Trump je uvedel odbijajoč politični slog in v notranji politiki deluje vsaj vprašljivo. Toda na drugi strani je skušal uresničiti presenetljivo veliko svojih (delno pozitivnih) impulzov iz predvolilne kampanje - to vključuje tudi nameravano in sovraštvo vzbujajoče popuščanje napetosti z Rusijo. Po drugi strani so mnogi od teh poskusov propadli ali bili zavrti zaradi odpora volilnih poražencev in od njih aktivirane globoke države. Del anarhičnega in grobega vtisa o delovanju Trumpa izhaja tudi iz obrambe pred uradnimi in prikritimi napadi na njegovo politiko, v katero je bil prisiljen.

Katere skupine moči stojijo za Trumpom?

Ravno zelo glasna uporaba tajnih služb proti Trumpu zavrača tukajšnjo in mednarodno medijsko predstavitev, da je Trump osamljen in infantilen idiot. Če bi to bil, bi ga tako široka koalicija nasprotnikov od obveščevalnih agencij, medijev, vojske in Silicijeve doline domnevno že zdavnaj omejila. Poskusov ne manjka, nekateri so tudi uspeli: Trumpa so klevetali kot rusko lutko, njegova vladna ekipa je bila obdana z generali in proti njegovemu osebju so se borili s procesi in umazanimi triki. Ampak očitno stojijo za Trumpom močni ljudje - v nasprotnem primeru ne bi bil več v Beli hiši.

Na demonstraciji v Londonu je na balonu nad ljudmi lebdela ogromna škodoželjna podoba Trumpa kot zlobnega  otroka. Ta je dobra upodobitev skrajšanega in neškodljivega pogleda na Trumpa, ki ga - kot vse predsednike ZDA -  ni treba razlagati kot zmedenega posameznika, ampak kot relativno nemočnega predstavnika "njegove" skupine moči. V dosedanjih nezadovoljivih analizah oseba prekrije skupino - uspešno odvračanje pozornosti.

Domnevno zasleduje Trump za lastnimi odvračanji pozornosti svojo agendo - ker ne bi preživel kot samotar, to ni njegova osebna agenda,  pač pa agenda mogočnih sponzorjev. Kdo so ti podporniki in kaj resnično želijo? Jedrska vojna, kot je bila medijsko pogosto omenjana v zadnjem času, to verjetno ni. Nekateri opazovalci domnevajo ravno nasprotno, zelo poenostavljeno rečeno: V krogu Trumpovih podpornikov so v skladu s to razlago vplivne osebe, ki nimajo koristi od zelo dragega sistema mednarodnih baz ZDA. V njihovem imenu Trump razbija ta sistem, da bi tako pridobljena prosta sredstva na novo uporabil - na razočaranje tudi nemških podpornikov Clintonov, ki so želeli mednarodni sistem baz še razširiti, če je treba, tudi z vojno. S to držo pa Trump še zdaleč ni pacifist niti prijateljski partner Evropejcev.

Paralelni svetovi v ZDA

Tako kot obstaja več  javnih podob Trumpa, obstajajo v ZDA tudi paralelni svetovi: poleg podpornikov Trumpa obstaja zlasti skupina "globalistov", ki jih zastopa Hillary Clinton. Za svoj koncept mednarodno prevladujočega položaja ZDA potrebujejo sistem ameriških vojaških baz. Obvladujejo velike dele globoke države in skoraj vse večje medije. Svojega poraza še niso preboleli. Nemški transatlantiki mislijo na to skupino, ko govorijo o "dobrih" ZDA. Ta skupina je v Nemčiji še vedno vplivna. Nemški transatlantiki pa so se s Trumpom znašli v zadregi: Trump frazam o ZDA kot dobronamerni mirovni sili odteguje propagandni temelj. Think-tanks, politiki in novinarji morajo zdaj kritizirati Trumpa, hkrati  pa bi radi ohranili NATO, kar vodi v neprepričljiv medijski ples po jajcih. Da ameriški demokrati in nemški transatlantiki Trumpa upodabljajo kot vojnohujskaško zverino, je hinavščina. Da se ta hinavščina ne tematizira, je še en primer enoobličnosti naše medijske krajine.Trump je zunanjepolitično doslej (!) prej ovca v volčji preobleki, skrajnostim vojne retorike so sledili, kot rečeno, "le" simbolični, vojaško nepomembni napadi, kot oba raketna napada na Sirijo.

Mimo - tudi zaradi pritiska "liberalnih" medijev bojevite - retorike je Trumpova zunanja politika po svojem učinku (!) - ne po videzu - verjetno manj agresivna kot Obamina ali Busheva. To je znak časa: kršitve sloga bolj zamerijo kot velike vojne. Pohvala prihaja od "liberalcev" šele, ko padejo bombe. Tudi mnogi nemški psevdolevičarji bi raje videli blago govorečo, a stalno v vojni Hillary Clinton kot rogovileža Trumpa, ki bo (baje!) umaknil ameriški vojni stroj. V skladu s tem pogledom so krvavi vojni pohodi manj pomembni od nekaj nerodnosti na tviterju.

Konec NATA?

Nekateri vidijo za Trumpovim zabavnim strojem torej prej hladnega realista, ki je pristal na novi multipolarni svet. V gotovosti, da je ameriški imperij preživel, uresničuje kot cilj njegov umik - na primer z odpravo starih zavezništev, ki so povezana z visokimi stroški vojaške prisotnosti kot v Nemčiji. Zmanjševanje stroškov in s tem opuščanje vojaških baz je imperativ dneva. Vsi tviti in grožnje in vse bojevito vedenje Trumpa je le gledališče, ki naj prikrije (domnevni!) realni umik zaradi stroškov. Vse v tem besedilu opisane teorije ameriške zunanje politike so tipanje v megli in jih ni mogoče imeti za zanesljive ali dokazane. Kljub vsem negotovostim v oceni Trumpovih "pravih motivov" se zdi nekaj očitno: Trump poriva EU z veliko tega, kar počne, v objem Rusov in Kitajcev. Težko je verjeti, da se to godi brez koncepta in "pomotoma". Vsej bojeviti retoriki o povečanju oborožitvenih proračunov navkljub  omogoča Evropi prvič drugi svetovni vojni igranje z mislimi, ki vključujejo ukinitev Nata. V naših medijih je Trumpova "grožnja" za umik ameriških vojakov iz Evrope in s tem pogreb Nata predstavljena kot velika katastrofa. Dejansko pa bi bil to predpogoj za vsakršno evropsko samoodločbo. V tem smislu je nezaslišana Trumpova napoved realno velika priložnost. Ali jo bomo izkoristili in če jo bomo, kako, je druga stvar. Vendar pa je treba o teh vprašanjih razpravljati: časa ni veliko - v Helsinkih te dni nastavljajo kretnice.
16. julij 2018 | Komentarji (11)
Prepiri med Evropo in ZDA mdr. glede financiranja NATO pakta neprijetno spominjajo na politične prepire v ranjki Jugoslaviji. Potem ko je predsednik Trump kritiziral nemško politiko, ki da bo Nemčijo napravila odvisno od ruskega plina (odvisnost od ameriškega plina, ki ga Trump skriva v rokavu kot alternativo, očitno ne bi bila tako huda), je Merklova ob prihodu na vrh v Bruslju izjavila, da lahko "mi vodimo samostojno politiko" in "sprejemamo samostojne  odločitve". Gospo zapušča spomin: ob sprejemu sankcij proti Rusiji, ki so Nemčijo stale precej več kot ZDA - te so svoje poslovanje z Rusijo v istem času celo povečale -, je bila ta samostojnost na hudi preizkušnji in splošen vtis je, da je ni prestala.
Zgodba o nastajanju deleža posameznih držav za obrambo, temi, ki je Trumpu tudi zelo pri srcu, pa govori spodnja primerjava.podatkov od šestdesetih let dalje.
Prevzeto z Informationsstelle Militarisierung e.V.

Glede na trenutni vrh Nata in vročo razpravo v zavezništvu o tem, koliko kdo plača, je
zelo zanimiv prispevek Defense News, ki opozarja na zgodovinski razvoj porazdelitve
bremena med ZDA in EU. Na kratko: zaradi eksplozije stroškov v zvezi z vojno v
Vietnamu se je razmerje med obrambnimi izdatki Evrope in ZDA spremenilo in je
izgledalo na začetku 1970-tih s 45% približno tako kot danes. Potem so Evropejci
potegnili in postopoma pohiteli do 76% v 1980-tih, do vrednosti, ki je ostala približno
konstantna tudi do začetka 2000-ih (78%).

Šele v teku absurdnega povečanja ameriške porabe po terorističnih napadih
septembra 2001 in med napadom sledečo "vojno proti terorizmu", se je razlika spet
občutno povečala in se trenutno giblje nekje v vrednosti iz 70-tih (45%): "V letu 1970
so bili sorazmerni obrambni izdatki Združenih držav in Evrope  približno enaki
današnjim. [...] Toda desetletje 70-tih je doživelo dramatičen porast evropske
obrambne porabe približno za 80 mrd $ (v konstantnih dolarjih iz 2011), kar je
približno primerljivo z rastjo, ki jo zdaj zahteva predsednik Trump. Do leta 1980 je
Evropa porabila približno 76 odstotkov vsote ZDA. za obrambo - občutno povečanje. [...] Ob koncu hladne vojne je evropska obrambna poraba znašala približno 2,5
odstotka bruto domačega proizvoda. Ameriška in evropska obrambna poraba sta se
zmanjšali v devetdesetih letih 20. stoletja, obe strani Atlantika sta uživali dividendo
miru. Ravnotežje med porazdelitvijo bremena do leta 2000 je bilo pravično, saj je
Evropa prispevala 78 odstotkov ameriškega [...] Potem se je zgodil napad 11.
septembra. Predsednik George W. Bush je za financiranje bilijonskih dolarskih vojn v
Iraku in Afganistanu povečal obrambno porabo ZDA s 3,3 odstotka na okoli 5,3
odstotka BDP. Medtem ko so evropski zavezniki pomembno prispevali predvsem k
operacijam v Afganistanu, so še naprej uživali mirovne dividende. Njihova obrambna
poraba se je do leta 2013 znižala na 1,6 odstotka BDP. [...] Torej današnje
nesorazmerje, podobno kot v primeru vojne v Vietnamu, vsaj delno izvira iz dejstva,
da so ZDA vodile vojne zunaj Evrope."
12. julij 2018 | Komentarji (5)
O napadu na ameriško ladjo Liberty junija 1968 sem doslej bral PRECEJ nepopolnih oz. nasprotujočih si navedb, med njimi tudi domneve, da je šlo za false flag napad ZDA. Spodnji članek s portala Consortium News v to prinaša nekaj več luči. Prav tako se v naših medijih najde komaj kaj o humanitarnih flotiljah za pomoč Gazi, čeprav obstajajo že več let.
Avtor članka je urednik portala CN  Joe Lauria.

Joe Meadors, preživeli iz izraelskega napada na ameriško ladjo (USS) Liberty leta 1967, se bo pridružil Flotilji za svobodo Gaze leta 2018 kot delegat iz Združenih držav Amerike. Vkrcal se bo na Al Awdo (Vrnitev), ki je v nedeljo odplula s Korsike proti zadnjim 1000 kilometrom do Gaze. Al Awda je ena od štirih ladij na 75-dnevnem potovanju iz Skandinavije. Meadors je bil signalist na mostu USS Liberty, prisluškovalnega plovila, ki je delovalo v mednarodnih vodah Sredozemskega morja blizu Gaze med šestdnevno arabsko-izraelsko vojno leta 1967.

Meadors: Od Liberty do Al-Awde.
Izraelska letala in torpedni čolni so  plovilo napadli in pri tem pobili 34 ameriških mornarjev ter ranili 174 članov posadke. Ameriška komisija je 2003 pod vodstvom admirala Thomasa Moorerja ugotovila:

    "1. Da je 8. junija 1967 po osmih urah zračnega nadzora Izrael začel z dvournim zračnim in pomorskim napadom na takrat najsodobnejšo prisluškovalno ladjo USS Liberty, ki je povzročil 34 mrtvih in 173 ranjenih ameriških vojakov (stopnja izgub v višini sedemdesetih odstotkov pri posadki 294 članov);

    2. Izraelski zračni napad je trajal približno 25 minut, med njim so neoznačena izraelska letala na most USS Liberty odvrgla kamistre z napalmom in našo ladjo obstreljevala s 30-milimetrskimi topovi in raketami, kar je povzročilo 821 lukenj, od katerih je bilo več kot 100 raketne velikosti; po ocenah preživelih je ladjo preletelo 30 ali več krat najmanj 12 napadajočih izraelskih letal, ki so motila vseh pet ameriških nujnih radijskih kanalov;

    3. Da napad torpednih čolnov ni pomenil samo izstrelitve torpedov, ampak tudi strojnično obstreljevanje  gasilcev in bolničarjev na Liberty, ko so skušali reševati svojo ladjo in posadko; izraelski torpedni čolni so se kasneje vrnili in iz bližine mitraljirali tri Libertyjeve splave, ki so jih preživeli spustili v vodo, da bi rešili najtežje ranjence;

    4. Da obstajajo prepričljivi dokazi, da je bil napad Izraela nameren poskus uničiti ameriško ladjo in pobiti celotno posadko; dokaze o taki nameri podpirajo izjave državnega sekretarja Deana Ruska, državnega podsekretarja Georgea Balla, nekdanjega direktorja CIA Richarda Helmsa, nekdanjega direktorja NSA generalpodpolkovnika Williama Odoma (upok.), admirala Bobbyja Ray Inmana (upok.) in Marshala Carterja; nekdanjega namestnika direktorja NSA Oliverja Kirbyja in general-majorja letalstva Johna Morrisona (upok.); in nekdanjega veleposlanika ZDA v Libanonu Dwighta Porterja leta 1967;

    Po napadu.
    5. Da je pri napadu na USS Liberty Izrael storil kazniva dejanja umora ameriških vojakov in vojne proti Združenim državam;

    6. Da je iz strahu pred konfliktom z Izraelom, Bela hiša namerno preprečila, da bi ameriška mornarica prišla branit USS Liberty s tem, da je odpoklicala pomoč  Šeste flote, medtem ko je bila ladja napadena; dokaze o odpoklicu reševalnih letal podpirajo izjave kapetana Joe Tullyja, poveljnika letalonosilke Saratoga, in admirala Lawrencea Geisa, poveljnika bojne skupine šeste flote v času napada; nikoli prej v ameriški mornariški zgodovini ni bila preklicana reševalna misija, ko je bila napadena ameriška ladja  ... "

Dean Rusk, ameriški državni sekretar v času incidenta, je zapisal: "Nikoli nisem bil zadovoljen z izraelsko razlago. Njihov nepretrgan napad, da bi onemogočili in potopili Liberty, izključuje napad po pomoti ali kakšnega preveč bojevitega lokalnega poveljnika. Po diplomatskiih kanalih smo zavrnili njihova pojasnila. Nisem jim verjel takrat in jim ne verjamem danes . Napad je bil nezaslišan. "
Meadors in mornar Francis Brown, ki je bil kasneje v napadu ob življenje, je na mostu dvigal drugo ameriško zastavo, potem ko so prvo sestrelili med zračnim napadom. Meadors je ostal na mostu v 25-minutnem napadu in je bil eden izmed očividcev izraelskega mitraljiranja reševalnih splavov. Meadors je podrobno opisal izraelski napad na spletni strani združenja veteranov USS Liberty:

    "Videl sem, kako nas je nekaj reaktivcev preletelo, nato so za ladjo zavili levo, potem so nas začeli obstreljevati. Napad je trajal 90 minut, med katerimi smo poslali sporočilo Šesti floti in prosili za pomoč. Kasneje smo izvedeli, da je Joe Tully, poveljnik USS Saratoga, poslal letala nekaj minut po napadu , vendar nam je kasneje povedal, da so jih odpoklicali, še preden so prišli do obzorja. To smo ugotovili 20 let po napadu".
    "Najbolj frustrirajoča je bila odsotnost reakcije ameriške vlade. 8. junija 2005 smo vložili poročilo o vojnih zločinih in jih prosili, da preiščejo te obdolžitve. Napisali so poročila o naši nalogi, vendar niso nikoli izvedli dejanske preiskave samega napada."
    "Bilo je nezakonit napad (na flotiljo za svobodo Gaze. op. vel.). Bili smo na odprtem morju in opravljali legalne dejavnosti. Priznali so, da so zaprli območje za vojaške namene, vendar smo poskušali ugotoviti meje tega območja in tega nam niso povedali. Izraelci nekaznovano kršijo mednarodne zakone in če jih ameriška vlada ne bo poklicala na odgovornost, jih nihče ne bo. Nobenega dvoma ni, da so se šli Izraelci piratstvo na odprtem morju proti flotilji Svoboda Gaze 2010 in uporabili smrtonosno silo proti neoboroženim humanitarcem." 

Meadors je bil na ladji Sfedoni v Flotilji za svobodo Gaze leta 2010. Bil je v Grčiji za flotiljo 2011 in 2015. Meadors, rojen v Corpusu Christi v Teksasu, je nekdanji predsednik zveze veteranov USS Liberty, ustanovljene leta 1982. Flotilje si prizadevajo opozoriti na nezakonito blokado, ki jo je Izrael uvedel proti Gazi  leta 2007.

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
xxxxxxxxxxxxxx

Med komentarji k članku je nekaj zelo zgovornih, npr.:
My suspicion is that the Liberty received intelligence on Israeli
nuclear weapons deployments that were intended to backstop the attack on
Egypt if the Israeli attack failed and Israel faced a counterattack by
Egypt. These weapons were likely made from highly enriched uranium
stolen from a US defense plant a few years earlier. It would be the
first implementation of the “Samson Option”.
Nek drug komentator govori o tem, da je predsednik Johnson poskušal preusmeriti pozornost javnosti z vietnamske vojne, da bi na bližajočih se volitvah imel več možnosti.
9. julij 2018 | Komentarji (3)
Najnovejše novice o "resnem incidentu" v mestecu Amesbury izgledajo kot déja-vu.

Dva ali trije ljudje so bili hospitalizirani z nejasnimi, a očitno resnimi simptomi zastrupitve. Medtem policija in druge službe blokirajo številne kraje, pozivajo k mirnemu obnašanju in zaprta območja preiskujejo v zaščitnih oblekah. Amesbury leži -, zaradi česar je tako zanimiv - le nekaj kilometrov severno od Salisburyja, mesteca torej, v katerem sta bila pred štirimi meseci z živčnim strupom razreda novičok baje zastrupljena ruski prebežnik Sergej Skripal in njegova hčerka Julia. Prav tako zanimivo je, da je najdba obeh žrtev le nekaj sto metrov oddaljena od britanskega centra za kemično vojskovanje "Porton Down", hkrati pa leži skoraj neposredno pred ograjo centra za kemično orožje "MO Boscombe Down", ki ga sedaj upravlja zasebna raziskovalna orožarska družba QinetiQ, ki se poleg tega ukvarja tudi s špijonažo. Mimogrede, poročila agencij vseh teh točk ne omenjajo.
 
Uradna zgodba in zgodba za zgodbo

Po navedbah oblasti so v soboto zvečer našli dva nezavestna človeka sredi štiridesetih let v hiši v novi soseski "Kings Gate" v bližini angleškega mesteca Amesbury. Sprva so baje domnevali povezavo z drogami. Govorili so o onesnaženem cracku, heroinu ali kokainu. Vendar naj bi nadaljnji testi to spodbijali, tako da zdaj po navajanju oblasti raziskujejo povezavo z "neznanimi snovmi". Hkrati so v Amesburyju in Salisburyju onemogočili dostop do številnih stavb in zemljišč vključno z Vrtovi Queen Elizabeth v Salisburyju. Agencije poročajo, da sodeluje več neimenovanih služb, da bi lahko prišlo do povečane policijske prisotnosti in da prebivalstvu sicer ni treba skrbeti. Klasičen primer pretirane reakcije? Lahko bi bilo tako. V tem kontekstu pa so zanimiva nekatera sporočila lokalnih medijev s konca tedna - torej iz časa, ko še nihče ni mogel razmišljati o vzporednici s primerom Skripal.

Salisbury Journal je v soboto zvečer poročal, da so bili trije ljudje po "incidentu" hospitalizirani v Amesburyju . Ta "incident" je povezan z drogami. Zdi se, kot da so trije, ki so konzumirali droge, imeli zdravstvene težave, nakar so jih odpeljali v bolnišnico. Do sem posebnega. Vendar je že tu treba biti pozoren na to, da časopis objavlja izpovedi prič, po katerih so bili evakuirani številni prebivalci soseske, pri čemer je bilo prisotnih več kot osem vozil policije, gasilcev in nujne medicinske pomoči. Poleg tega so očividci s kraja zločina poročali tudi o osebah v kemičnih zaščitnih oblekah. Premislite - te izjave so iz sobote zvečer in takrat je šlo samo za"primer drog". Ali je v Angliji normalno, da zaradi bolnih odvisnikov od drog evakuirajo celotno sosesko in na kraju samem opravijo meritve v zaščitnih oblekah?

Zmeden vpogled je lasten tudi lokalni radijski postaji Spire FM. V soboto zvečer je poročala, da je bilo na kraju samem več kot deset vozil za nujne primere, veliko cest pa je bilo zaprtih. Fotografije kažejo tudi tovornjak za mobilno operativno podporo gasilcev, ki so ga po Spire FM poklicali iz več kot 60 kilometrov oddaljenega Swindona. Velika nadregionalna operacija za dva ali tri narkomane, ki so si vbrizgali slabo drogo? Precej neverjetno. Trenutno lahko seveda samo špekuliramo na podlagi teh nekaj sporočil. Vendar pa je "uradna zgodba", ki na začetku navaja, da so se z okuženimi drogami zastrupili trije zasvojence, gotovo neresnična, kajti v takem primeru oblasti ne bi evakuirale soseske, zapirale cest ali celo opravljale meritve v zaščitnih oblekah. Akcija kaže, da so oblasti domnevale, da je prišlo do "drugega" primera zastrupitve z živčnim agentom, ki je bil že uporabljen v primeru Skripalov. Seveda je tudi ta špekulacija utemeljena ali neutemeljena. Mogoče se bo megla zdaj dvignila. Vendar pa prvi goreči odzivi krotkih medijev, ki ne dvomijo v uradno različico, kažejo nasprotno.

Odprta vprašanja

Precej vseh ključnih vprašanj v primeru Skripal je še vedno brez odgovorov. Prav neverjetno je, da nihče ne zastavi zanimivega vprašanja, kaj je Sergej Skripal dejansko počel pred napadom. S čim si je služil denar? Je Skripal delal za zasebno varnostno podjetje Orbis Business Intelligence, ki je močno vključeno v kampanjo, ki jo vodijo zahodne službe proti Rusiji? To vprašanje se zdi osrednjega pomena, če za trenutek pustimo teorijo zarote o ruskem kaznovanju ob strani. V uradnih predstavitvah obstaja časovna luknja približno sedmih in pol let med izmenjavo agentov in domnevnim napadom na njegovo življenje. Kaj je počel Sergej Skripal v tem času? Zakaj nihče ne zastavi tega očitnega vprašanja? Namesto tega se laže in prikriva. Oče in hči Skripal se ne smeta pogovarjati z nikomer in bi morala najbrž  biti kmalu v programu zaščite prič. Dom Sergeja Skripala je zdaj kupila britanska država - zaradi uničenja dokazov? Vprašanja brez konca.

Ali ima in v kakšnem kontekstu ima sedanji "incident" kaj opraviti z napadom na Skripalove, ni znano, čeprav so britanske oblasti verjetno v prvi reakciji izhajale iz tega. Za večjo jasnost tukaj potrebujemo več informacij. Kdo sta bili dve - ali tri, pač glede na vir poročanja -  osebe, ki so jih našli v Amesburyju in se zdaj domnevno zdravijo v bolnišnici Salisburyja? Težko bodo tipični "junkies", saj je lokacija razmeroma draga, nova soseska. Ali so ti ljudje morda imeli kaj opraviti z Centrom za kemično orožje Porton Down, da so pri oblasteh zazvonili vsi zvonci? Ali obstaja povezava z Orbis Intelligence ali QinetiQ? Območje okrog Stonehengea se zdi sodobno središče zasebnih  obveščevalnih služb in državnega raziskovanja kemičnega orožja. V tem kontekstu se  poraja veliko zanimivih vprašanj. Škoda, da jih niti politiki niti mediji niso zastavili in da namesto tega še vedno tavajo za razmeroma neumnimi teorijami zarote.
5. julij 2018 | Komentarji (11)
NJIHOVE PREGANJALCE BI BILO TREBA ALI PRED ČIM SI ZAPIRAMO OČI.

Nekaj misli ob rob prizadevanjem evropske in slovenske politike, da bi se za prmejduš ukvarjala samo s posledicami, nikakor pa ne z vzroki begunske krize.

Združene države so leta 1979, Evropska unija, Arabska liga, Turčija, Kanada in Avstralija pa leta 2011 sprejele ukrepe za uničevanje gospodarstva v Siriji. Ukrepi so po mednarodnem pravu, ki prepoveduje državam, da zunaj okvira Varnostnega sveta OZN uporabljajo gospodarski pritisk za prisiljevanje drugih držav, nezakoniti. O bežanju Sirijcev pred sankcioniranim gospodarskim propadom, brezposelnostjo, razpadajočo infrastrukturo in razvalinami javnega zdravstvenega varstva je govoril posebni poročevalec OZN za Sirijo. Vendar - ali je to kdo slišal?

Dolgoročno vojno Washingtona s Sirijo sestavljajo trije glavni elementi: vojna preko zastopnikov, ki so jo izvajali islamski uporniki; okupacija skoraj tretjine Sirije s strani ZDA in zavezniških sil ter program gospodarske vojne. Če razumemo vojno kot poskus ene države, da svojo voljo vsili drugi, potem so vsi trije elementi vključno z gospodarskim izraz vojne in dolgo vojno Washingtona proti Siriji je treba razumeti kot večplastno podjetje, ki vključuje več kot samo letalske bombe, oborožene spopade, lansiranje raket križark in samomorilske napade, tudi če gospodarski vidiki vojne manj pritegujejo pozornost kot vojaški.

Gospodarsko vojno ali sankcije je mogoče ustrezno obravnavati kot obliko vojskovanja, je razvidno iz opisa sankcij  kot "prisilnih gospodarskih ukrepov" v mednarodnem pravu. "Prisila" je povezana z državo, ki svojo voljo vsili drugi državi. Svet Združenih narodov za človekove pravice priznava, da so nekatere države uporabile gospodarske ukrepe, da prisilijo druge države "v podrejenost pri uresničevanju [njihovih] suverenih pravic in si zagotovijo prednosti". Po svojih ciljih in učinkih se ekonomska prisila ne razlikuje od vojaške prisile. To ne pomeni le, da so enaki njeni cilji, pač pa tudi njene posledice - razpad gospodarstva, propad infrastrukture in vladnih podpornih sistemov, bolezni, lakota in smrt.

Prisilni gospodarski ukrepi, ki so jih države zahodne države uporabile, da bi svojo voljo vsilile drugim državam, so za zahodno javnost večinoma neopazni. Malo državljanov držav, ki so uvedle sankcije proti Siriji, sploh ve, da so arabski državi vsilili "zapleteno mrežo gospodarskih sankcij v nasprotju z ZN", in da ena od njih, Združene države, vodi nespremenjeno gospodarsko vojno proti Siriji že od poznih sedemdesetih let.

Zdi se, da tudi zahodne javnosti v veliki meri ne vedo, da:
    - so ti ukrepi, ki se izvajajo brez poblastila Varnostnega sveta OZN, "v nasprotju z mednarodnim pravom, mednarodnim humanitarnim pravom, temeljno listino OZN ter normami in načeli, ki urejajo miroljubne odnose med državami";
    - "tisti, ki so vključeni v izvajanje humanitarnih projektov, stalno poročajo, da sankcije pogosto ... ovirajo nemoteno in hitro zagotavljanje humanitarne pomoči" in  
    - da imajo sankcije "uničujoče posledice na celotno gospodarstvo in vsakdanje življenje Sirijcev". Dejansko je glede na prisilne gospodarske ukrepe, ki jih je uvedel Zahod, posebni poročevalec ZN ugotovil, da je "trditve, da sankcije obstajajo za zaščito sirskega prebivalstva ali za spodbujanje demokratičnega prehoda, težko uskladiti z gospodarskim in humanitarnim zlom, ki ga povzročajo."
29. junij 2018 | Komentarji (11)
... predvsem potem, ko ga ni več.

V Hamburgu je električno omrežje že štiri leta spet v rokah mesta. Ponovni odkup pa se ne splača  samo poslovno. Odkup Hamburške elektroenergetske mreže se postopno izplačuje. Podjetje je z 21,6 milijona evrov za leto 2017 ustvarilo več kot samo dobiček, s katerim ravno pokrijejo stroške, je v ponedeljek poročal izvršni direktor podjetja Christian Heine. Po referendumu je 1. januarja 2014 mesto Hamburg ponovno prevzelo električno omrežje od koncerna Vattenfall in zanj plačalo več kot 610 milijonov evrov. Zaradi visokih stroškov ločevanja od zasebnega oskrbovalca in zaradi reorganizacije podjetja razpoložljivi dobiček v obeh predhodnih letih (2016: skoraj 11 mio evrov) ni pokril vseh stroškov.  V modernizacijo in dograditev omrežja je podjetje v letu 2017 investiralo 266 milijonov evrov, kar namerava tudi v naslednjih letih.
Vir: heise

V vodnem krogotoku

14 let so bili Berlinski vodni obrati  (Berliner Wasserbetriebe, BWB) delno v zasebnih rokah. Od leta 2013 so spet last občine. Najmanj prizadeti pri privatizaciji in vrnitvi v javni status so bili in so zaposleni. Nasprotno pa Berlinčani kljub znižanju cen za vodo še vedno plačujejo preveč. (...) Leta 1999 je berlinski senat  prodal 49,9 odstotka BWB energetskim koncernom RWE in Veolia za skupaj 1,7 milijarde evrov - predvsem zato, da bi uravnotežil proračunski primanjkljaj. Kaže, da je bila prodaja načrtovana dolgoročno. Ekspertiza berlinske gospodarske zbornice leta 2011 je pokazala, da so se že med letoma 1990 in 2000 cene pitne vode zvišale za 125,6 odstotka. V desetih letih po delni privatizaciji je znašalo povišanje še vedno 24,2 odstotka. Kot se zdi, so bili BWB spitani za prihajajoči prevzem, da bi bili privlačni in donosni za zasebne operaterje. Še posebej zato, ker so, kot se je izkazalo kasneje, kupcem obljubljali bogat dobiček.

Leta 2007 je bilo ustanovljeno "Berlinsko vodno omizje", ki je pripravilo referendum in uveljavilo ljudsko odločitev, ta pa je pripeljala do ponovnega podružbljenja BWB. Moto Omizja je bil: "Konec skrivnih pogodb - Berlinčani hočemo nazaj našo vodo".  2011 se je 98,2 odstotka Berlinčanov/-ank, ki so glasovali, odločilo za razkritje pogodb in prevedbo nazaj v občinsko last, ki se je končno zaključila v letu 2013.
V Berlinski vodni listini, ki so jo Gerlinde Schermer in kolegi predložili konec 2013 ustanovljenemu Berlinskemu vodnemu svetu, je zarisana možna prihodnost: "BWB ni naravnan na dobiček. Obračunavajo se stroški za kritje stroškov naprav in oblikujejo se rezerve za naložbe v trajnostni gospodarski in tehnični razvoj." Cilj je komunalno delovanje z  udeležbo prebivalcev. Transparentnost je pomembna, pravi Schermerjeva. In to, da se denar odjemalcev vode uporablja samo za BWB.
Vir: Verdi
20. junij 2018 | Komentarji (5)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201720182019
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
25 26 27 28 29 30 1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31 1 2 3 4 5



Št. registriranih uporabnikov: 189183
Forum avtorjev: 15872 Forum teme: 34426 // Odgovorov: 1873588
Blog avtorjev: 3585 // Blogov: 86540 // Komentarjev: 1240038
Avtorji fotografij: 26219 // Slik: 221871 // Videov: 18358
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "