Kolaboracije domobrancev ni bilo
»Sodelovanje z okupatorjem« ni isto kot »kolaboracija«

Osnovni očitek slovenski protirevoluciji, katere najpomembnejši vojaški izraz je bilo Slovensko domobranstvo (in njegove predhodnice Vaške straže), je da je »kolaborirala«, oziroma »sodelovala z okupatorjem«, kar naj bi predstavljalo »narodno izdajstvo«. Če se mnogim ljudem na desni zdijo obtožbe o izdajstvu pretirane, pa soglašajo s (post)komunisti, da naj bi domobranci »kolaborirali« in da je njihovo »sodelovanje z okupatorjem« nekaj kar domobrance omadežuje.
Pa je res temu tako? Za odgovor na to vprašanje je treba najprej opredeliti pojma »sodelovanje z okupatorjem« in »kolaboracija«. V nasprotju z mnenjem mnogih, ta dva pojma ne pomenita eno in isto. »Sodelovanje z okupatorjem« je vsebinsko širši pojem, »kolaboracija« pa obsega le en njegov segment. Najprej je treba poudariti, da sodelovanje z okupatorjem ni nekaj vnaprej prepovedanega in nemoralnega, temveč je v določenem obsegu nujno za preživetje in kolikor toliko normalno življenje prebivalstva pod okupacijo. Namreč tudi v času okupacije se življenje ne more ustaviti in prebivalstvo potrebuje vrsto javnih dobrin (javni red, pravno varnost, infrastrukturne storitve, zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialne podpore, oskrba prebivalstva), ki jih zagotavlja oblast, v tem primeru pač okupatorska. Za zagotavljanje teh nujno potrebnih dobrin je določeno sodelovanje prebivalstva z okupatorjem nujno potrebno ter pravno in moralno dopustno. Ko ljudje vstopajo v te vrste sodelovanja z okupatorjem, tega ne počno zato, ker soglašajo z okupacijo ali ker imajo namen pomagati okupatorju, ampak zaradi zadovoljevanja lastnih eksistenčnih potreb. Že pojmovno beseda »sodelovanje« ne pomeni isto kot strinjanje, podpiranje ali pomaganje.
Obstaja pa tudi sodelovanje z okupatorjem, ki ni potrebno za (lažje) preživetje okupiranega prebivalstva, ampak je njegov cilj pomagati okupatorju, pri doseganju njegovih vojaških in političnih ciljev. Le ta vrsta sodelovanja z okupatorjem je nečastna vredna in le nanjo se nanaša pojem »kolaboracija«.

Samoobramba – vzrok za nastanek domobranstva

Ključno vprašanje v zvezi z domobranstvom je, ali je domobransko sodelovanje z okupatorji (tega, da so domobranci sodelovali z okupatorji, nihče ne zanika) ostalo v moralno in pravno dopustnih okvirjih, ali pa jih je prestopilo in postalo to čemur pravimo kolaboracija. Za odgovor na to vprašanje je treba vedeti zakaj in kako je nastalo domobranstvo.
Po demokratičnih pravilih sme le demokratično izvoljena oblast zahtevati pokorščino od vsega prebivalstva, tega pogoja pa Komunistična partija (KPS) in njena Osvobodilna fronta (OF) nista izpolnjevali. Kljub temu so komunisti od vsega prebivalstva neupravičeno zahtevali, naj jih uboga in se žrtvuje zanje ter uporabili silo proti tistim, ki se jim, z vso pravico, niso hoteli podrediti in podpirati njihovega partizanstva, pravilno prepoznavajoč v njem silo, ki se bori za uvedbo komunistične diktature pod krinko »boja proti okupatorju«. Ko je to nasilje postalo neznosno (partizani so v Ljubljanski pokrajini še pred nastankom Vaških straž pobili čez 900 civilistov), so tisti, ki jih je to nasilje ogrožalo, sklenili organizirano braniti se, kar pa je bilo mogoče le, če so jim okupacijske oblasti to dopustile (nobena oblast, še najmanj okupacijska, ne dopusti vojaškega organiziranja ljudi nad katerim nima nadzora) in jih oskrbele z orožjem, ki ga napadeni protikomunisti sami niso imeli. Okupatorji so na koncu to tudi storili, a pod pogojem, da bodo imeli vrhovno poveljstvo nad protikomunističnimi samoobrambnimi enotami, od protikomunistov pa so zahtevali tudi izkazovanje lojalnosti, nemški okupatorji so celo zahtevali prisego zvestobe. Z vidika okupatorjev je to razumljivo, saj so želeli uporabiti protikomunistično samoobrambo za svoje cilje (protikomunistom niso dali orožja, ker bi jih ganil komunistični teror nad njimi), po drugi strani pa so se želeli zavarovati, da bi protikomunisti obrnili orožje proti njim, saj jim niso zaupali.
Poleg tega so komunisti iz oblastniških motivov in nepooblaščeno (brez odobritve pristojne oblasti) napadali okupatorje, čeprav niso bili zmožni zaščititi nedolžnega civilnega prebivalstva, nad katerim so se nato okupatorji znesli zaradi njihovih akcij. Še več, partizani tudi niso želeli zaščititi civilistov pred nasiljem okupatorjev, ker so imeli od tega nasilja korist, saj so se ubežnike pred tem nasiljem rekrutirali v svojo vojsko. Med žrtvami okupatorskih represalij in kaznovalnih ukrepov za dejanja komunistov so se tako znašli tudi tisti, ki se s partizanstvom niso strinjali. Poleg samoobrambe pred komunističnim nasiljem, so se z oblikovanjem samoobrambnih enot protikomunisti želeli tudi izogniti okupatorskemu nasilju, česar jim ni mogoče zameriti.
Domobranstvo, oziroma še Vaške straže kot njegove predhodnice, je nastalo zaradi samoobrambe pred nasiljem komunistov kot tudi zaradi odvračanja okupatorskega nasilja povzročenega od partizanov, oboje pa je bilo legitimno. Ti eksistenčni razlogi so bili ključni za nastanek domobranstva, šele pozneje in posredno se jim je pridružil prav tako legitimen politični protirevolucionarni cilj preprečitve vzpostavitve komunistične diktature po odhodu okupatorjev.

»Kolaboracije« slovenske protirevolucije ni bilo

Domobranstvo torej ni nastalo zaradi nudenja pomoči okupatorjem pri okupaciji Slovenije ali celo v svetovnem spopadu, zaradi ideološko pogojene solidarnosti s silami osi, kot je bil to primer pri zahodnoevropskih kolaboracionistih, temveč zaradi (samo)obrambe pred nasiljem neposredno zagrešenim in posredno povzročenim od komunistov in komunistično-vodenih partizanov. Ker vzrok nastanka in cilj domobranstva ni bil pomaganje okupatorjem, ampak olajšanje preživetja Slovencev, ravnanja domobrancev ni mogoče opredeliti kot kolaboracijo. Zavarovanje protikomunistično usmerjenih vaščanov pred roparji in morilci z rdečimi zvezdami in odvračanje okupatorskih kaznovalnih ukrepov od njih – temu ni mogoče reči »kolaboracija«. Če naj bi domobranci kolaborirali, potem so bili kolaboranti tudi vsi tisti Slovenci, ki so kot zaposleni v javnem sektorju in gospodarstvu delali pod vodstvom okupatorskih šefov in bili za to plačani od njih. Kot so npr. zasavski rudarji kopali premog (predvsem) za potrebe nemškega vojaškega stroja, da bi preživeli sebe in svoje družine (in ne da bi krepili Tretji rajh), so iz istih samoohranitvenih razlogov protikomunisti potrebovali in vzeli orožje od okupatorjev. Obtoževati domobrance za »kolaboracijo« pomeni odrekati žrtvam komunističnega nasilja pravico do življenja in varnosti, pomeni priznavati pravico komunistom do nasilja nad političnimi nasprotniki in podpirati to nasilje. Doslej namreč še nihče od tistih, ki se zgražajo, ker so domobranci »vzeli orožje okupatorjev«, ni povedal kaj drugega bi morali protikomunisti storiti, da bi nad njimi prenehalo komunistično-partizanskim nasilje, ki ga tudi ti dvoličneži ne morejo zanikati.
Kot »kronski dokaz« za domobransko »kolaboracijo« in »izdajstvo« ti dvoličneži pogosto navajajo tudi razvpito domobransko prisego. Seveda je tudi ta obtožba brezpredmetna, ker je bila tista prisega izsiljena (kot je bilo izsiljeno tudi celotno domobransko »sodelovanje z okupatorjem«), človek pa ne more biti odgovoren za stvari, ki jih ni storil prostovoljno. Čeprav (post)komunisti pravijo, da so domobranci »prostovoljno sodelovali z okupatorjem«, pa je bila ta »prostovoljnost« podobna »prostovoljni« samoobrambi napadenega človeka v silobranu. Za zagovornike partizanstva in komunizma je pač krivda domobrancev v tem, ker so se odločili, da se bodo branili pred komunističnimi napadalci. Braniti se pa je zakonsko dovoljeno, celo ubiti napadalca v silobranu je dopustno, prav tako iskati pomoč drugega za samoobrambo – tudi pomoč okupatorja, ki je po mednarodnem pravu odgovoren za varnost prebivalstva pod okupacijo. Vse to spotikanje okoli tiste prisege tako služi predvsem prikrivanju jeze, ker je bil s prisego omogočen nadaljnji obstoj domobranstva, s tem pa komunistom onemogočena sezona prostega lova na Slovence, ki se jim niso hoteli ukloniti.
Prav tako ni mogoče očitati »kolaboracije« slovenskim predstavnikom, ki so na začetku okupacije naslovili izraze lojalnosti italijanskim okupatorjem, kajti tudi tu je šlo za izsiljeno ravnanje, pogojeno z željo prihraniti Slovencem v italijanski okupacijski coni takšno zatiranje, kakršnega so bili deležni Slovenci na področju pod nemško okupacijo, predvsem pa vplivati na Italijane, da bi dopuščali prihod slovenskih beguncev iz nemške cone na svoje okupacijsko območje in da ne bi teh beguncev vračali pod nemško oblast. Tisti, ki očitajo slovenskim voditeljem domnevno hlapčevsko ravnanje do Italijanov v prvih tednih okupacije, sporočajo, da jim za takrat najbolj ogrožen del Slovencev ni mar in da bi bilo treba te ljudi žrtvovati in prepustiti njihovi usodi (kot so neštetokrat storili partizani). Ravnanje bana Natlačena in škofa Rožmana na začetku okupacije je predstavljalo zgled nesebičnega rodoljubja, kajti ona dva sta za dobrobit ogroženih Slovencev postavila na kocko svoj ugled v slovenski javnosti, s tem ko sta se izpostavila klevetam komunističnih prevratnikov, ki so izrabljali zunanji videz njunih dejanj, katerih ozadja onadva nista mogla pojasniti slovenski javnosti zaradi dvojne igre, ki sta jo igrala z okupatorji. Da tisto »sodelovanje z okupatorjem« ni bilo iskreno, dokazuje to, da so predvojni slovenski voditelji navezali stik z zakonito begunsko vlado Kraljevine Jugoslavije (ki je bila v vojni z Italijo) takoj ko je bilo to mogoče in ga nato vzdrževali z njo.
Kot dokaz kolaboracije tudi ni mogoče šteti izsiljenih govorov protikomunističnih veljakov ter pisanja od okupatorjev cenzuriranega in diktiranega legalnega protikomunističnega tiska. Resnična stališča protipartizanskih sil izražajo njihove ilegalne publikacije, tam pa ni ničesar, kar bi upravičevalo očitke o »kolaboraciji«. Čisto zavajanje je npr. navajati pisanje Slovenca, uradnega glasila Slovenske ljudske stranke (SLS) – najmočnejše politične sile v protikomunističnem taboru, kot dokaz za kolaborantstvo te stranke, ko pa je ta stranka (oziroma njena Slovenske legija) izdajala hkrati tudi ilegalni list Svobodna Slovenija, ki je bil zunaj dosega okupatorskih cenzorjev in v katerem ni ene same besede hvale za okupatorje.

Če strnemo vse skupaj, je bilo ravnanje slovenskega protikomunističnega oziroma protipartizanskega tabora med okupacijo in revolucijo v času 2. svetovne vojne vse kaj drugega kot »kolaboracija«. Na žalost, to ni jasno tudi številnim na desni strani slovenske politike in družbe, ki nekritično ponavljajo to psovko, ki so jim jo položili v glavo rdeči indoktrinatorji. Naj ta zapis razkadi malo megle v glavah in razjasni nekatere pojme, pa bo njegov namen dosežen.

Oddano: 16.05.2015 ob 20:56:01
Zaznamki:
domobranstvo, kolaboracija, sodelovanje z okupatorjem
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 982 | Ocena 2.5 od 23 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Whale...okoli 70 let...;))))
Dammian
pred 135 tedni
2.
"Najprej je treba poudariti, da sodelovanje z okupatorjem ni nekaj vnaprej prepovedanega in nemoralnega, temveč je v določenem obsegu nujno za preživetje in kolikor toliko normalno življenje prebivalstva pod okupacijo. Namreč tudi v času okupacije se življenje ne more ustaviti in prebivalstvo potrebuje vrsto javnih dobrin (javni red, pravno varnost, infrastrukturne storitve, zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialne podpore, oskrba prebivalstva), ki jih zagotavlja oblast, v tem primeru pač okupatorska."

To že drži. Npr. oče od moje osnovnošolske prof. likovnega pouka je bil bivši maistrov borec, ki je bil na seznamu za deportacijo. Vendar se je zanj zavzel novi avstrijski lastnik podjetja kjer je delal, da ga nujno potrebuje, ker zelo dobro obvlada nemščino in brez njega ne more. Zato ga je okupator oprostil internacije in vso vojno je delal pri tem Avstrijcu, hkrati pa so pri njih doma imeli skrivno partizansko postojanko in mu tudi povojna oblast ni ničesar napravila.

Domobrance osebno vidim kot tiste, ki jih je okupator koristil tako kot so v taboriščih določali kapoje kar med taboriščniki samimi. In v tem je problem. Lahko bi se zaposlovali v takratnih okupatorjev civilnih službah, ne bi pa smeli iti kot okupatorjevi prostovoljni oboroženci nad pripadnike partizanstva lastnega naroda in samim okupatorjem s tem lajšati umazano delo. Vsak gospodar ima pač raje hlapce za umazana dela, kot pa da bi sam tisto delal.
pace
pred 135 tedni
3.
@ Da tisto »sodelovanje z okupatorjem« ni bilo iskreno, dokazuje to, da so predvojni slovenski voditelji navezali stik z zakonito begunsko vlado Kraljevine Jugoslavije (ki je bila v vojni z Italijo) takoj ko je bilo to mogoče in ga nato vzdrževali z njo.

In ta vlada jim je preko dr. Alojzija Kuharja, potem pa še kralj Peter II. (oba preko radia London) že leta 1944 sporočila, da je maršal Tito britanski zaveznik, naj položijo orožje ali pa se mu priključijo. Samo v blodnjah teh kolaborantov je potem zrasla ideja, da jim bodo zahodni zavezniki dali zaščito.
Fibonacci
pred 135 tedni
4.
Če domobranci niso delali za Nemce ampak samo ščitili svoj narod, zakaj so potem sprejeli nemško plačo?
Fibonacci
pred 135 tedni
5.
E. Kocbek, krščanski socialist: "...Plediram za približevanje osnovnih razpoloženj komunista in kristjana, saj sta si sorodni. Skupno protiidealistično stališče, tveganje kot nujno skupno življenjsko izhodišče, doživljanje bližnjega kot samega sebe in enako intenzivno teženje po človekovi svobodi so pomembni elementi v skupnem moralnem razpoloženju komunistov in kristjanov. Štejemo za svojo veliko dolžnost, da opozorimo na to moralno sorodnost."
Fibonacci
pred 135 tedni
6.
Whale, sej vas človek razume, zakaj se trudite. In ko me že prijemlje sočutje in se poskušam vživeti v vašo kožo, pa priletita tale dva vaša somišljeniška sociopata s svojimi zmerljivkami in žaljenji in potem me spet pograbi bes in vam človek kar privošči, da ste bili na napačni strani zgodovine.
Scotsman
pred 135 tedni
7.
Domobranci bi se lahko zaposlovali v takratnih okupatorjev civilnih službah, ne bi pa smeli iti kot okupatorjevi prostovoljni oboroženci nad pripadnike partizanstva lastnega naroda...
Ko boš enkrat doumela, da se domobranci niso proti partizanom borili ("šli nad"), temveč so se pred njimi branili, šele tedaj boš dobila vpogled v to, kar se je na Slovenskem med 2SV v resnici dogajalo. Prej ne.

Fibonacci,
Ne verjamem, da je Ivan Jerič rekel, kar si zapisal (vira nisi predložil). Sicer pa "bela garda" v Prekmurju tudi ni bila potrebna, ker se je partizanstvo tam pojavilo šele leta 1945 in še tedaj le za vzorec.
Whale
pred 135 tedni
8.
Če domobranci niso delali za Nemce ampak samo ščitili svoj narod, zakaj so potem sprejeli nemško plačo?
Iz istega vzroka, kot so jo sprejeli tudi zasavski rudarji ter stotisoči drugih Slovencev, ki so delali za okupatorje.
Whale
pred 135 tedni
9.
Že prvi zapisan stavek, je strel v prazno.


Daj si poglej SSKJ

kolaborácija -e ž (á) 1. knjiž. sodelovanje
kolaboracioníst -a m (ȋ) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo kdor sodeluje z okupatorjem
kolaborántstvo -a s (ā) nav. ekspr., za okupirano prebivalstvo sodelovanje z okupatorjem



Pa poglej si še malo tuje zapise o kolaboraciji domobrancev z naci-fašističnimi okupacijskimi silami na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno.
joda
pred 135 tedni
10.
Whale, tvoj komentar je ne samo mešanica jabolk in hrušk, temveč še dodatno krompirja in zelja. Domobranstvo je bilo izključno organizirano v Ljubljanski pokrajini pod okriljem RKC, v vseh ostalih slovenskih pokrajinah, vključno s Primorsko, pa domobranstva ni bilo. Dejstvo je, da so se domobranci borili proti lastnemu narodu in sodelovali z okupatorjem, vsa ostala Slovenija pa se je borila proti okupatorju s partizanskimi borci, ki jih je narod z duhovništvom vred, pridno podpiral. Zato je treba partizanski boj med okupacijo globoko spoštovati in politiko samostojne Slovenije ubraniti "domobranstva Ljubljanske pokrajine", saj ostala Slovenija s tem ni imela in tudi nima s tem nič. Povojni poboji so nekaj povsem drugega in slično se je dogajalo po vsej Evropi ter povsod po svetu, kjer se zgodijo vojne. Zakaj moramo državljani naše lepe domovine še 70 let po 2. svetovni vojni še vedno poslušati te stare zgodbe iz Ljubljanske pokrajine, ki hudo ovirajo kvalitetno delovanje naših vlad in negativno vplivajo na razvoj naše mlade države.
Vsi padli med vojno in po vojni si zaslužijo dostojni pokop in to je vse, kar je dolžnost sedaj živečih generacij, vse drugo je stvar s politiko neobremenjenih zgodovinarjev. Sveta dolžnost vseh nas ostalih pa je, da svoje znanje in sposobnosti usmerimo v kvalitetno delo, s čimerkoli se že ukvarjamo, in da našim zanamcem zapustimo urejeno dediščino za normalno življenje!!!
irina kun
pred 135 tedni
11.
Cerkev je že pred vojno neprestano strašila s komunizmom in komunisti, čeprav ne vem, zakaj jim je bilo to treba početi v Sloveniji do zadnje zakotne vasi, ker jih takrat sploh še ni bilo v nekem pomembnem številu in tudi sama stranka je bila v kraljevini prepovedana. Ljudje dejansko niso poznali nobenega komunista osebno, cerkev pa je z njimi delala nekakšno fata-morgano samega zlobca osebno. Oče mi je pravil, kako so v cerkvi takrat prepevali neko protikomunistično pesmico zaukazano iz LJ centrale, verze je znal na pamet, sama si jih nisem zapomnila, ki je v besedilu omenjala sovražnike. Ko je prišlo do nemške okupacije, pa jim je župnik rekel: "Sedaj pa ne bomo več peli te pesmi, da ne bodo Nemci slučajno mislili, da z njo njih mislimo."
Kakorkoli, težko si je nam, ki nismo takrat živeli in večina tudi ne v ljubljanski pokrajini, predstavljati, kako je vse skupaj potekalo v realnem življenju. Očitno pa je ljubljanski cerkveni del že leta pred vojno vodil protikomunistični verski fanatizem za katerega v takratni Dravski banovini praktično ni bilo nobenih realnih razlogov in zato tudi medvojne situacije potem niso bili sposobno realno ocenjevati, čeprav so jih teologi, kot je bil Janez Janžekovič, opozarjali, pa ni nič pomagalo.
pace
pred 135 tedni
12.
To je približno tako, kot če bi Branko Maček brihtno ugotovil, da "trčenje" ni isto kot "prometna nesreča".
mataj-finance
pred 135 tedni
13.
Če so domobranci kolaborirali, ker so sodelovali z okupatorji, kaj pa potem zasavski rudarji? Kopali premog kot strateško surovino za nemško vojaško industrijo, delali pod vodstvom nemškiih okupatorskih šefov, bili za to plačani od njih. Nemogoče je reči, da z okupatorji niso sodelovali. Pa vendar jim rdeči ne pravite, da so bili kolaboranti. Kot tudi ne stotisočem drugih Slovencev, ki so tako ali drugače vstopali v razmerja z okupatorji, ko je bilo treba od njih dobiti plače, pokojnine, živilske nakaznice, ko jih je bilo treba prositi, naj izdajo dokumente, naj zamenjajo valuto, etc. Boditi toliko pošteni in priznajte, da so domobranci za vas kolaboranti samo zato, ker so si drznili zoperstaviti se vaši nakani, da pridete na oblast mimo volitev in je njihovo "sodelovanje z okupatorji" samo priročen izgovor.
Whale
pred 135 tedni
14.
http://www.delo.si/novice/slovenija/turnsek-z-izdajalci-sprava-ni-mogoca.html

Odlično je napisal Trnšek. :-)
whale spet laže, kot lažejo vsi kolaboracionisti in častilci izdajalcev.
z izdajalci sprava ni mogoča. sami se zdaj lustrirajo, se izločajo iz naroda v ekstremistične skupine, ki si želijo maščevanja nad zmagovalci in vsemi antifašisti.
komsomolec
pred 134 tedni
15.
kitko, ne da se mi s tabo pregovarjati, res ne. Primerjati zasavske rudarje, ki so imeli lopate ter kopali premog, z domobranci, ki so nosili puške, izdajali, mučili, ropali, posiljevali zavedne Slovence, je nizkotno dejanje, ki si ga lahko omisli samo človek tvojega kova, človek, ki bi za opravičevanje postopkov slovenske desnice in slovenske RKC med vojno, prodal tudi LASTNO MATER

emonec
pred 134 tedni
16.
whale itak laže. knapi so zaminirali pumpe in poplavi jame, da okupatorji niso dobili niti ena šafle premoga.
komsomolec
pred 134 tedni
17.
pomen kolaboracije je posledica sodelovanja (iz francoščine sodelovanje) višijskih francoov z okupatorji in pozneje vseh francozov z okupatorji.
Enako je z kvizlingi , pomen je izdajalec ( domovine, kralja, ljudstva, kakor vam drago)

Torej so bili "demokratilni politiki klero*fašistične usmeritve in vrh RKC že pred vojno kvizlinški in kolaborantski, enako velja za vse, ki so kolaborirali in kvizligarili, beri vaške straže in domobranci ter uprava, ki je delovala po okupatorskih zakonih.

Mimogrede zakoni države res omogočajo sodelovanje z okupatorji, vendar samo v delu, ki veljajo v državi v mirnem času razen za politične, vojaške zakone
pepe 2
pred 134 tedni
18.
Whale,tvoj pisker ima luknjo.
Interniranci so v nemških taboriščih celo vojno obdobje delali za Nemce
(v kamnolomih, gradili ceste,proge,objekte, v tovarnah... ). Umirali so za to delo,
pa še plače niso dobili. Najhujše pa je to, da jih po vojni ni nihče naslovil kot kolaboracioniste ali
nemške sodelavce. A ni to čudno ?

Spomni se Črne roke. Ljudje niso bili na nobeni strani, pa so kar čez noč izginili.
Pa Kozlarjeva gošča- to je bila silna obramba proti komunistom !

Pravljice pripovedujte svojim otrokom in jim vcepljajte sovraštvo, tistim ,ki vemo,kaj se je
dogajalo, jih ne morete.
andromaha
pred 134 tedni
19.
Nepriznavanje kolaboracije ni problem domobrancev, večina njih je itak že davno mrtvih. Tega težkega greha ni sposobna priznati cerkev, ki jih je organizirala in zapeljala. Cerkev je navajena od svojih vernikov zahtevati pokoro, sama pa je ni sposobna. To smo lahko slišali tudi včeraj na Brezjah. Na eni strani omalovaževanje herojev NOB (ki bi naj izginili iz zgodovine), na drugi strani pa poveličevanje njihovih mučencev, ki naj bi bili za večno zapisani ... Ampak kaj se mene tiče, če neka cerkev svoje kolaborante danes proglaša za mučence? Mene se ne tiče popolnoma nič, ta izraz je za mene votel in prazen, oni pa naj slavijo kogar hočejo, Krista ali Antikrista.
Fibonacci
pred 134 tedni
20.
@ Torej so bili "demokratilni politiki klero*fašistične usmeritve in vrh RKC že pred vojno kvizlinški in kolaborantski

Vrh slovenske RKC samo danes stoji enotno na isti tribuni in opravičuje kolaboracijo. Takrat pa ni niti slučajno. Eno je bil škof Rožman in del njegove duhovščine (ne vsi), čisto drugo pa je je bil mariborski škof Tomažič (ni bil proti OF in ni dovolil kolaboracije na Štajerskem), enako prekmurski, sploh pa primorski duhovniki. Da bi "kaplan Čedermac" vzel nemški šmajser in šel za domobranskega kurata? Nikoli!
Fibonacci
pred 134 tedni
21.
Fibonacci,
Ne verjamem, da je Ivan Jerič rekel, kar si zapisal


Jeričeva izjava je v Prekmurju še danes dovolj poznana, da je ni težko preveriti. Ti ne verjameš niti tega, da je najprej bila okupacija in potem upor, zato je čisto vseeno kaj si misliš o neki taki izjavi.
Fibonacci
pred 134 tedni
22.
Ko že omenjaš legitimnost demokratične oblasti, mi najprej povej na katerih volitvah sta bila izvoljena Aleksandar Karađorđević in regent Pavle.

Kot drugo, kolaboracij je več vrst in ni vsaka napačna. Obstaja ekonomska kolaboracija (kjer ljudje še vedno hodijo na delo v podjetja in tudi trgujejo z okupatorjem), obstaja taktična kolaboracija (kjer nekdo uradno dela za okupacijsko oblast z namenom pomoči odporniškemu gibanju) in obstaja politična kolaboracija (kjer nekdo zaradi političnega prepričanja sodeluje z okupatorjem in postane njegovo orodje). Pod tazadnjo spadajo domobranci in ravno ta je zločinska.
Petar Karamazov
pred 134 tedni
23.
......obstaja politična kolaboracija (kjer nekdo zaradi političnega prepričanja sodeluje z okupatorjem in postane njegovo orodje). Pod tazadnjo spadajo domobranci in ravno ta je zločinska.

To sem ti povdarila, Petar, ker je ključnega pomena ;)
Zzzzzz
pred 134 tedni
24.
@9.

Citiranje slovarja politikantskega prevračanja pomena besed ne bo preprečilo.

Če prav vem, je besedo "kolaboracija" kot evfemizem za svoje početje najprej uporabila Vichyska Francija. Prej ta beseda ni imela negativnega pomena.

Najdlje pri tem "mi nismo kolaborirali, ker beseda kolaboracija pomeni nekaj drugega" so šli pri Novi Slovenski Zavezi, kjer so enostavno razglasili, da je kolaboracija možna samo z ideologijo, se pravi v duhovnem smislu. Materialni aspekt kolaboracije, se pravi pobijanje sonarodnjakov po okupatorjevih ukazih, zanje ni problematičen.

Celo kolobocijo potem še začinijo še s paktom o nenapadanju med Rusijo in Nemčijo in dobro pomešajo: "Rusija je Stalin in komunizem, Nemčija je Hitler in nacizem, pakt je kolaboracija, torej je s Hitlerjem kolaboriral komunizem in ne mi!"
mataj-finance
pred 134 tedni
25.
Samoobramba – vzrok za nastanek domobranstva

Tudi ta argument ne drži vode. Če so se brez tuje pomoči lahko borili partizani, zakaj se niso mogli na ta način boriti tudi domobranci? Prav nič se jim ni bilo treba udinjati okupatorju.
mataj-finance
pred 134 tedni
26.
Res je, kita -rita.

»Sodelovanje z okupatorjem« ni isto kot »kolaboracija«

In sodelovali, ali pa kolabolirali niso samo domobranci. Tudi nekateri drugi so. Ki niso imeli orožja v rokah.

Obstaja pa tudi sodelovanje z okupatorjem, ki ni potrebno za (lažje) preživetje okupiranega prebivalstva, ampak je njegov cilj pomagati okupatorju, pri doseganju njegovih vojaških in političnih ciljev. Le ta vrsta sodelovanja z okupatorjem je nečastna vredna in le nanjo se nanaša pojem »kolaboracija«.


Če pravilno razumem, domobranci niso sodelovali pri doseganju sovražnih (njegovih) vojaških in političnih ciljev. :))

Okupatorja pač niso videli kot sovražnika!? Verjetno so jim ga predstavili kot osvoboitelja. Le kdo jim je to prodal!?

Vsekakor priznam, da verjetno od začetka niso vedeli, v kaj se spuščajo, in kam to pelje.

To je približno tako kot v objmu anakonde. Ko te objame, vsak tvoj izdih izkoristi še za tejsnejši objem. Verjetno so slabo poznali primere iz živalskega kraljestva.
In zamenjaj si avatar. V anakondo. Bil bi ti veliko bolj primeren. :)) Tudi po cerkveni ideologiji.
Fr Ro St
pred 134 tedni
27.
Kolaboracije domobrancev ni bilo

so pa grešili zoper Evangelij kar je še huje in za ta greh so bili štrafani.
komsomolec
pred 134 tedni
28.
V baltskih državah in Ukrajini so protirevolucionarji po vojni šli v hoste (med njo so bili pod zaščito okupatorja, kakor koli bi se že to naj imenovalo, ''sodelovanje'', ''kolaboraija'', ...) in nadaljevali boj proti rdeči nevarnosti. Tudi na Poljskem so proti-komunistični partizani (Żołnierze wyklęci) vztrajali v proti-komunističnem boju daleč v 50-a leta.
V Sloveniji in na Hrvaškem so pa 'protirevolucionarji' bežali skupaj s protirevolucionarnim okupatorjem ob koncu vojne.
Wagra
pred 134 tedni
29.
@ Wagra: Tudi na Poljskem so proti-komunistični partizani (Żołnierze wyklęci) vztrajali v proti-komunističnem boju daleč v 50-a leta.

Tudi pri nas, imenovali so se križarji in Matjaževa vojska.
Fibonacci
pred 134 tedni
30.
@ whale, fibonacci

zakaj ste ponosni na Dachau in Treblinko??
mojslovenija
pred 134 tedni
31.
1
Ivo Lola
pred 134 tedni
32.
ja itak

Hitler tudi ni bil zloben, želel si je le skupne evrope.....
lo_pa__ta
pred 134 tedni
33.
Whale....ne moreš pri belem dnevu trditi da je noč...
Kobilica-poet
pred 35 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164518
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34296 // Odgovorov: 1865165
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84880 // Komentarjev: 1217761
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217602 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "