V LABIRINTU DEMENCE - 6. DEL
Razmišljam o sebi. Moje čustvovanje od sredine oktobra do konca novembra je bil proces do sedaj najglobljega žalovanja. Čutenja, misli, občutki in pogled na dosedanje življenje, kot bi dokončno naredila bilanco.

Bilo je veliko lepega in vse to bo vedno ostalo v mojem srcu. Tudi moja ljubezen do Norberta ostaja enaka. Tako kot sem mu dejala na dan najine obletnice: »Ti si ljubezen mojega prejšnjega življenja, sedanjega življenja in prihodnjega življenja«.

Peljala sva se v avtu, ko sva se vračala v njegov novi dom. Mislim, da me je razumel, saj mi je stisnil dlan. V naslednjih dneh je bil zopet nemiren in večkrat je vprašal, kdaj bo šel domov. Naredila sem napako. Priznam, da sem ga peljala domov tudi zaradi sebe in sem mislila, da bo tudi njemu lepo. Saj mu je bilo, ampak potem je bilo spet huje, ko se je zavedal, da ni doma, da je v domu.

Ko mu povem, da je bolan in da sem bolna tudi jaz in da je trenutno tako kot je najbolje za oba, se pomiri. Edini res intimni trenutki, ko naju nihče ne opazuje je objem v dvigalu. Ko se stisnem k njemu, imam še vedno občutek, da daje tudi on meni malo opore. Reče mi, da brez mene ne bi več mogel živeti. V to verjamem, nato ga pobožam in se pomiri.

V ponedeljek sem prišla na obisk in v kavarni ga je bilo že od daleč slišati. Zabaval je celotno omizje štirih gospa in enega gospoda. Vsi so smejali. Ko me je opazil, je rekel, da se mora posloviti in ena izmed gospa je rekla«ja zdaj nam ga boste pa kar vzela«, pa sem se nasmejala, da še lahko ostane, ker grem za eno uro na »Tai QI«.

Čakal me je pred »telovadnico« in ko sem prišla ven, mi je gospa, s katero je klepetal povedala, da ji je rekel, da je zato tako lepo urejen, ker zanj tako lepo skrbi njegova žena. Dobila sem res lep kompliment. Potem smo šli na kavo in je gospo, ki jo vidi vsak teden že zopet vprašal kako ji je ime……

No, tako je »Pri nas doma«……

Včeraj ga je obiskala hčerka in jo je vprašal….«Ajdi, kje pa imam jaz avto?«.... Ajda mu je odgovorila, da ga ima zdaj ona…… »Ja kako sem pa prišel sem«………Ajda mu pove, da sem ga jaz pripeljala……«Ja koliko časa sem pa že tukaj?«….Ajda pove, da nekaj časa…..«Aha, potem danes ostanem tukaj, kajne in imam ob 18:30 večerjo«…….. Potem se spremeni tema pogovora in čas teče dalje, seveda zanj v drugačnem času, na srečo vedno bolj v sedanjem.

Danes sem ga peljala na novoletno srečanje upokojencev NLB. Z njegovo kolegico sem se dogovorila, da ga kasneje pridem iskat, ko me ona pokliče. Medtem sem šla s hčerko po vnučka prvošolčka (jaz prvič!) iskat v šolo in po vnka malčka v vrtec.

Pa me je Norbert klical že, ko sem bila še v šoli in sem se morala hitro posloviti od vnučka malčka. Prvošolček je želel iti z menoj, da bova Norberta skupaj peljala v »Fegijev vrtec« (beri Norbertov DOS Fužine). Ko sva prišla ponj, je Norbert že sedel na klopi in me čakal.

Pristopila je kolegica in rekla, da je postal nemiren, nihče se ni z njim družil. Rekla je, …saj veš kako je, ko se od bolnika z demenco zdravi kar odmaknejo. Bilo mi je hudo. Zopet sem spregledala, da to ni bila dobra odločitev in bi bilo bolje, če ga na srečanje ne bi pripeljala.

V mestu smo šli z Norbertom in Nikom najprej skupaj gledat lučke in potem v »Mačjo kavarno" na kavo in tortice. Nik naju je oba objemal in se crkljal, saj smo se zadnje mesece poredko srečevali. V trgovini me je Norbert spraševal, če imamo doma kaj kruha, da bi ga bilo treba kupiti, jaz pa sem odgovorila, da ga imamo. Kadar me v trgovini to vpraša vem da, se prestavi v čas kot da je doma in ga skrbi, če imamo kruh. Ko smo odhajali iz Name je Norbert postajal nemiren, obregoval se je ob ljudi in jih prijazno ogovarjal, seveda na svoj »čuden« način. Nekateri so se nasmihali, ena gospa je rekla, ja to demenca, nekaterim sem to povedala jaz.

V avtu je začel iskati ključe od hiše in sem mu rekla, da jih je izgubil. Preusmerila sem pozornost na osvetljeno Ljubljano in Ljubljanski grad in je prenehal. Ko smo bili na Zaloški cesti je rekel, da je mislil, da ga bom peljala domov. Povedala sem mu, da je v domu zdravnik in medicinske sestre in da mora biti tam, ker bo kmalu večerja. In je zadostovalo. Ko je bil zopet v svojem novem domu, se je pomiril.

Zanj je resnično najbolje, da ostaja v svojem novem domu, saj se krog njegove časovne in krajevne orientacije zožuje. Žal gre bolezen naprej, ne morem mu pomagati. Edino kar lahko storim je to, da ga več ne poskušam razveseljevati v »mojih čevljih«, ampak moram dokončno sprejeti, da ga ne smem več begati. Edino kar lahko storim je to, da prihajam k njemu v njegovem sedanjem času in mu stojim ves čas ob strani.

Tudi sama moram poskrbeti zase in resnično iti naprej in le naprej. Tako kot bi mi želel Norbert, če bi mi to znal povedati.

9. december 2015


Oddano: 10.12.2015 ob 12:03:58
RTV Kategorija: Ljudje
Zaznamki:
živeti z demenco
Natisni
Priporoči
Neprimerna vsebina
 
Oceni:

Ogledi 230 | Ocena 4.8 od 17 glasov

Blog: Komentarji
Prijavi sovražni govor
1.
Več bi ga lahko imela doma.
Kouvran
pred 105 tedni
2.
Vse to ni lahko,
če sam bom nekoč v tem,
vem, da bo težko,
a takrat kdo ve, če komu bom "samo" problem...
Eli
pred 105 tedni
3.
Žal gre bolezen naprej, ne morem mu pomagati.

Obstaja naravna substanca, ki deluje na celični ravni ('redox signaling') in jo telo proizvaja samo, vendar s starostjo čedalje manj, stimulira pa regeneracijo celic in s tem 'pomlajevanje' organizma. Ker se ASEA -tako so 'rekonstruirano' substanco poimenovali - ne deklarira kot zdravilo, ampak kot prehranski dodatek, vsaj zaenkrat ni študij, obstajajo samo osnovna pojasnila in opisi izkušenj. Če koga zanima, mu lahko posredujem tudi svojo.
Dobi se preko mrežnega marketinga - nekdo, ki je že v mreži, vas mora vpisat.

Nekaj povezav:
[url="https://www.youtube.com/watch?v=8_lkKqqXivM"]Opis substance
[/url]
Prvi opisi učinkov
Izkušnja učinka na Parkinsonovo bolezen
Asea in Alzheimer - po 11 dneh
velenjcan
pred 105 tedni
4.
Zadnje čase pa vsi hodite v Mačjo kavarno. Bo čas, da jo še sama obiščem. Imam jo skoraj pred nosom.
Mu je bila okrašena Ljubljana všeč? Meni in mojim fantom se zdi letos še posebej lepa.
Vse lepo želim.
tamara-tursic
pred 105 tedni
5.
1. Kouvran morda ne razumeš, da bolnika z odhodi domov begamo in je potem slabse.

3. Aseo poznam in smo probali tega se ne grem ...

2. Norbert mi ni v breme, ker je in bo vedno v mojem srčku. Z veseljem ga obiskujem in mu bom stala ob strani do konca.

Zivela bom tako kot on ... za ta trenutek zdaj... v sedanjem času.

Preteklost je za nami in prihodnost si ustvarjamo s sedanjimi trenutki in ne vemo kaj nam prinasa jutri.

Grem naprej!!!!!
Zdenka_Ferengja
pred 105 tedni
Oddaj svoj komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Zadnji komentarji
Povezave
Uporabnik še ni dodal povezav.
Vsi blogi avtorja

201620172018
JanFebMarAprMajJun
JulAvgSepOktNovDec
27 28 29 30 1 2 3
4 5 6 7 8 9 10
11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24
25 26 27 28 29 30 31



Št. registriranih uporabnikov: 164510
Forum avtorjev: 15847 Forum teme: 34295 // Odgovorov: 1865156
Blog avtorjev: 3563 // Blogov: 84874 // Komentarjev: 1217711
Avtorji fotografij: 25456 // Slik: 217593 // Videov: 19271 // Potopisov:
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Impresum | 1995-2009 | Vse pravice pridržane
" "