Mnogo tega se je zgodilo v tednih od zadnjega zapisa. Vsaj dva Božiča sta mimo, nekaj dobrotnikov nas je obiskalo, tudi kakšen glavobol ... Vse se je začelo z veselim decembrom, ko je Špela, med drugim, postavila tudi svojevrsten rekord: celih 7 dni/mesec v vrtcu. Virusi so trdožive zadevice. Pa gremo raje k lepšim stvarem.

Že tradicionalno (beri drugič) smo v prednovoletnem času šli v toplice; to je kar super. Letos si je Špela, pri svojih skoraj 1,5 leta, prislužila že svoj lasten kotiček v sobi, ki ga je s pridom tudi koristila.





Vmes smo obiskali grad in eno zapeli v viteški dvorani. Brežiški grad.






Da ne pozabimo: v toplicah smo se tudi namakali.







Špela se je naučila sama po toboganu - takrat še samo z rokavicami, a dandanes že tudi brez!!!





Za silvestrovo pa smo se vrnili domov - ljubo doma, kdor ga ima. Popoldan smo prerajali s prijatelji. Gostila sta nas Erik (Ne Flat Erik) in Biro. Njami.






Pričakovanje je bilo dolgo, naporno, tako da sploh ne vem kdaj je Špelo odneslo.







Dan za tem pa so se prave muke šele začele.







Po pomoč smo se zatekli na svež zrak in šele pozno popoldan nam je odleglo ....





Sedaj pa je že vse po starem: vsi zgodaj vstajamo, ati in mama delata, Špela pa se trudi zaspat pri 38,5 st.C. Novo leto, stari izzivi.

V nedeljo smo obiskali prenovljen piranski akvarij. Kar lepo so ga uredili in mu tako povrnili podobo, ki si jo zasluži. Špela je bila čisto navdušena in je kar bezljala od bazena do bazena ... Kar nekaj zanimivih primerkov smo videli; najbolj pa nas je navdušila sogliola fascista, čeprav je nismo sploh videli.

Naključje je želelo, da smo se v akvariju znašli ravno na dan Sv. Nikolaja, ki velja za zavetnika mornarjev in ribičev; med prenovo pa so pod temelji akvarija našli relikvije cerkvice posvečene prav njemu in sedaj jih je mogoče občudovati skozi steklen pod. Mi smo Sv. Nikolaju posvetili s kozarčkom vina in rezino pršuta v zakulisju akvarija ....

Čestitke vsem Martinom. Kdo pravi, da novembra ni primeren čas za šotorjenje!? Ravno nasprotno - ne vem, če jih je kateri drugi mesec več, vsaj po skupni površini ne. Enega smo obiskali tudi letos in nazdravili novi letini. Baje je dobra; čeprav slabe ne pomnim. Vinarji se zmeraj spomnejo kake zvijače, da še tako slab letnik postane odličen, tako rekoč za v anale.








Goske nismo jedli, rebrca pa gredo v slast.

Po nekaj poskusih v preteklih tednih, se je Špela opogumila in se spustila iz objema, tako da sedaj že čisto zares sama raca naokrog. Mami, Ati in ostali bodo tako imeli od sedaj redno "brezplačno" vadbo, ko jo bodo lahko lovili naokrog ... Obenem pa se bo Špela lahko naučila vseh veščin, ki pašejo v paket s hojo, kot npr. prinašanje nujnih življenjskih potrebščin.

Novo šolsko leto se je (na žalost mnogih) začelo. 1. Septembra, kot pravi ljudsko izročilo. Letos, po dolgem času, tudi za nas oz. za Špelo. Ne čisto pravo šolsko, a ravno tako zanimivo in naporno. Za Špelo je namreč prvi teden v vrtcu. Shajala je super in naj se le tako nadaljuje.



Kako zanimivo in naporno je lahko v vrtcu, nam pove že dejstvo, da Špela, navkljub hrupu, ponavadi odkinka eno kitico kar po zajtrku. Nato se zbudi in s polnimi baterijami že čaka na kosilo ... "La vita e' bella," bi rekel Roberto B. Za tem pa gremo že domov. Naslednji teden pa pogumno dalje - stopnjujemo dozo.



Od takrat, ko smo mi zahajali v vrtec, se je veliko spremenilo. Npr. vse slike Tita so odstranili. To pa ni vse. Več podrobnosti razkrijemo (morda) v prihodnje.


PS - slike so bolj žalostne, saj so bile posnete (po pričanju številnih srednejšolcev) s predpotopnim mobilcem.