ECB ni zadovoljen z ravnanjem Slovenije. Foto: Reuters
ECB ni zadovoljen z ravnanjem Slovenije. Foto: Reuters
Preiskava je bila opravljena v skladu z odredbo, je sporočil Fišer. Foto: BoBo

Slovenski organi so 6. julija 2016 v okviru nacionalne preiskave proti zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali dokumente Evropske centralne banke (ECB) in računalniško strojno opremo. ECB ni dal predhodnega dovoljenja za zaseg teh dokumentov, so poudarili v komisiji v sporočilu o nadaljevanju postopka.

Komisija: Spoštujte nedotakljivost
Evropska komisija (EK) ni zadovoljna z odzivom slovenskih organov na poziv k pojasnitvi dejstev in okoliščin iz decembra 2016 ter na uradni opomin iz maja 2017. Sloveniji je zdaj poslala drugi opomin, ki se v bruseljskem jeziku imenuje obrazloženo mnenje, na katero mora Slovenija ustrezno odgovoriti v dveh mesecih. V nasprotnem primeru lahko komisija zadevo napoti na Sodišče EU-ja.

V Bruslju navajajo, da Slovenija krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB-ja oziroma pravila o privilegijih in imuniteti v Evropski uniji (EU), opredeljena v sedmem protokolu k pogodbi o delovanju EU-ja, ter dolžnost lojalnega sodelovanja, ki je opredeljena v tretjem odstavku četrtega člena pogodbe EU-ja.

Poleg tega v komisiji poudarjajo, da obrazloženo mnenje ne postavlja pod vprašaj pristojnosti nacionalnih oblasti in da ostajajo v tesnem stiku z ECB-jem.

Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije julija 2016 pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB-ja. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB-ja na notranjem omrežju Banke Slovenije.

Fišer: Preiskava v skladu z odredbo
Generalni državni tožilec Zvonko Fišer je sredi julija v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.

ECB se je zaradi zaplembe obrnil tudi na ustavno sodišče. Ustavna pritožba se je nanašala na dokumentacijo, pridobljeno na osnovi sodne odredbe, ki se nanaša na preiskavo vodilnih oziroma nekdanjih vodilnih v centralni banki – Boštjana Jazbeca, Stanislave Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja – zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank leta 2013. Ustavno pritožbo zoper samo odredbo je vložila tudi Banka Slovenije.

Ustavno sodišče je nato maja letos zavrglo ustavni pritožbi Banke Slovenije in ECB-ja na sklepe okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank. Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku.