Okoli primera farmacevtka se je dvignilo veliko prahu, med drugim zato, ker je sodišče ukazalo uničenje dokazov, pridobljenih s prisluhi. Foto: BoBo/Borut Živulović
Okoli primera farmacevtka se je dvignilo veliko prahu, med drugim zato, ker je sodišče ukazalo uničenje dokazov, pridobljenih s prisluhi. Foto: BoBo/Borut Živulović

Tožilstvo je sodno preiskavo zahtevalo zaradi sumov kaznivega dejanja jemanja podkupnine, kar naj bi po mnenju tožilstva Janković storil tako, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana.

Tožilstvo je zahtevo podalo 21. marca letos, po navedbah z Jankovićeve spletne strani pa je okrožno sodišče sklep o zavrnitvi preiskave sprejelo 16. oktobra.

Da se bo to zgodilo, je Jankovićeva obramba sicer pričakovala že po tistem, ko sta jim najprej preiskovalna sodnica, pozneje pa še višje sodišče ugodila in odredila izločitev in uničenje dokazov, pridobljenih s prisluškovanjem, ki je potekalo od 18. aprila do 18. oktobra 2014 in na podlagi katerega je bila pozneje izvedena tudi hišna preiskava.

Tožilstvo se je namreč za kazenski pregon odločilo več kot dve leti po pridobljenih prisluhih, medtem ko jim zakonodaja daje dveletni rok. Tožilstvo vseskozi sicer vztraja, da je iz dosedanje sodne prakse izhajalo, da je rok zgolj instrukcijski in je bilo za podaljševanje roka doslej dovolj izvajanje novih procesnih dejanj.

Nasprotno kot tožilstvo sta menila preiskovalna sodnica, nato pa tudi ljubljansko višje sodišče, ki sta se med drugim sklicevala na zadnjo odločitev ustavnega sodišča in navajala, da rok niti ni instrukcijski, ampak je zakonski procesni rok, pa tudi, da je za začetek kazenskega postopka potrebna vložitev zahteve za preiskavo ali obtožnice. Sodišče je bilo kritično tudi do tožilstva, saj da so tožilko na ta procesni rok opomnili že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka.