Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 19 glasov
Ocenite to novico!
Avstrijski motoklub je hrvaške ceste glede na število prometnih nesreč s smrtnim izidom razglasil za najnevarnejše v Evropi. Po številu poškodovanih je na prvem mestu Slovenija.
Na Hrvaškem je lani v prometnih nesrečah umrlo 150 udeležencev na milijon prebivalcev. S 143 umrlimi na milijon prebivalcev je na drugem mestu neslavnega seznama Poljska, na tretjem mestu pa je s 139 smrtnimi žrtvami na milijon prebivalcev Bolgarija. Avstrija je s 633 smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2009 v zlati sredini. Najvarnejše ceste imajo na drugi strani Nizozemci, Švedi, Britanci in Švicarji.
Slovenija najnevarnejša po številu poškodovanih
Pri avstrijskem klubu (VCO) so pod drobnogled vzeli tudi število poškodovanih v prometnih nesrečah. Najbolj nevarne so slovenske ceste, Sloveniji pa sledijo Avstrija, Belgija, Nemčija in Hrvaška. Lani je bilo v prometnih nesrečah najmanj ranjenih na Danskem. Poškodovanih je bilo 757 udeležencev prometnih nesreč na milijon prebivalcev.
Lani je na slovenskih cestah umrlo 171 ljudi
Pa poglejmo še slovensko statistiko. Glede na letno poročilo 2009, ki je objavljeno na spletni strani policije, so slovenski policisti lani obravnavali 20.592 prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 39.616 oseb. Zaradi posledic prometnih nesreč je umrlo 171 ljudi (20,1 odstotka manj kot leto prej, ko je bilo število žrtev 214).
Število hudo poškodovanih se je zmanjšalo s 1.068 iz leta 2008 na 1.032, število lažje poškodovanih pa z 11.341 v letu 2008 na 11.082. Poleg neprilagojene hitrosti so bili najpogostejši vzroki hudih prometnih nesreč nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno ravnanje pešcev, še piše v letnem poročilu policije.
Slovenija: v prvem četrtletju letos 35 smrtnih žrtev
Glede na podatke v prvem četrtletju letošnjega leta pa je od januarja do aprila letos slovenska policija obravnavala 6.568 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 35 ljudi, 202 človeka sta bila huje poškodovana, 2.851 ljudi pa je utrpelo lažje poškodbe.
Hrvaška: v prvem četrtletju letos umrlo 124 ljudi
Po podatkih hrvaškega ministrstva za notranje zadeve je v prvih štirih mesecih letošnjega leta na hrvaških cestah umrlo 124 ljudi, 726 se jih je huje poškodovalo, nekaj manj kot 4.000 pa lažje.
In katere hrvaške ceste veljajo za najnevarnejše? Že desetletja velja za najnevarnejšo Podravska magistrala (Varaždin-Ilok), kar je potrdila tudi raziskava Hrvaškega avtokluba (HAK) in EuroRAP-a. Med nevarne ceste pa med drugimi sodijo še Zagorska magistrala (cesta med Zagrebom in Zagorjem), cesta Sućuraj-Jelsa, nekateri odseki na avtocesti A1 (Zagreb-Bosiljevo-Split) ...
Kakšni so cestnoprometni predpisi v tujini?
| Najvišja dovoljena hitrost v naseljih (km/h) | Najvišja dovoljena hitrost zunaj naselij (km/h) | Najvišja dovoljena hitrost na AC (km/h) | Telefonska številka za pomoč | Dovoljena količina alkohola v krvi (g/kg) | |
| Albanija | 35 | 60 | 90 | 126 | 0,0 |
| Belgija | 50 | 90 | 120 | 112 | 0,5 |
| BiH | 60 | 80 | 120 | 94 | 0,5 |
| Francija | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,5 |
| V. Britanija | 48 | 96 | 112 | 112 | 0,8 |
| Italija | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,5 |
| Hrvaška | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,5 |
| Nizozemska | 50 | 80 | 120 | 112 | 0,5 |
| Avstrija | 50 | 100 | 130 | 112 | 0,5 |
| Španija | 50 | 90 | 120 | 061 | 0,5 |
| Češka | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,0 |
| Madžarska | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,0 |
| Slovaška | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,0 |
| Slovenija | 50 | 90 | 130 | 112 | 0,5 |
Vir: Jutarnji.hr
S tem ne pravim, da je naša vozniška kultura dobra. Ne pravim, da so naše ceste dobre. Nikakor! Pravim le, da bi bilo potrebno za to, da bi takele statistike dejansko kaj pomenile, upoštevat malo več faktorjev, kot je dejansko upoštevanih.
Menim, da je razlog predvsem v voznikih in ne v cestah. Ko se zapelješ v Švico, te veliko bolj kot urejene ceste preseneti vzorna kultura vseh udeležencev v prometu.
seveda pa je tudi res, da je v sloveniji neprimerno vec tovornjakov na cestah kot v avstriji, kjer so cestnine za tovornjake blazno zasoljene. tudi o kulturi bi se dalo razpravljati, ampak ta je verjetno posledica nestrpnosti zaradi gnece (spet so razlog verjetno tovornjaki, no pa tudi malo bolj vroca kri).
2003 - 220 nesreč s smrtnim izidom,
2004 - 254 nesreč s smrtnim izidom (+ 15,5%),
2005 - 230 nesreč s smrtnim izidom (-9,4 %),
2006 - 233 nesreč s smrtnim izidom (+ 1,3 %),
2007 - 263 nesreč s smrtnim izidom (+ 12,9 %),
2008 - 214 nesreč s smrtnim izidom (- 18,6 %), vpeljava vinjet 1.7.2008
2009 - 171 nesreč s smrtnim izidom (- 20,1 %).
Glede na to, da drastičen upad nesreč s smrtnim izidom lahko zlahka povežemo z vpeljavo vinjetnega sistema cestinjenja, ki je tudi dosti cenejši, se ne zdi smiselna ponovna vpeljava dražjega sistema.
Razen če je 100 življenj na leto vredno manj kot nekaj miljonov večjega priliva na DARS. Sploh glede na to, da vsako leto itak plačujemo cestnino ob registraciji - državne ceste pa so vedno slabše.
po tvoje verjetno Albanci nimajo niti vode niti elektrike nimajo in živijo na drevesih,to me spominja na zgodbo ene Nizozemske šolarke ki ko je zvedela da gredo na izlet v Slovenijo v strahu vprašala če imamo v Sloveniji elektriko in WC-je s tekočo vodo.
Mi lahko kdo razloži kako so lahko naše ceste bolj nevarne glede poškdob, ene druge pa za nesreče s smrtnim izzidom?
Avstrijci so vzeli lanske podatke. Kjer ima Slovenija 70 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Ampak le leto prej jih je imela pa 107. A se samo meni zdi, da so tukaj kar malo veliki odkloni, da bi vzel podatke samo iz enega leta?
Aja, pa še glede na te podatke imamo bolj varne ceste kot avstrijci, ki imajo 79 smrtnih žrtvev na milijon prebivalcev.
Zdej, a je AMe tole mal tko tko prepisal, al pa so avstrijci v temo brcnili.