Turk je v preteklosti že zatrdil, da podelitev koncesij ni v nasprotju z javnim interesom. Foto: BoBo
Turk je v preteklosti že zatrdil, da podelitev koncesij ni v nasprotju z javnim interesom. Foto: BoBo

Tožilstvo Turku in Rončeviću očita, da naj bi v času, ko sta zasedala omenjeni funkciji, priredila javni razpis. Rončević naj bi tako na začetku leta 2013 po naročilu tedanjega ministra Turka pogoje razpisa za koncesije za posamezne študijske programe priredil tako, da so jih dobile točno določene zasebne fakultete, in sicer novogoriška Fakulteta za znanosti o okolju, celjska Visoka šola za proizvodno inženirstvo in Fakulteta za medije. Z zadnjo naj bi bil Rončević takrat tudi lastniško povezan.

Bo odločalo okrožno sodišče?
Sodnica Ana Testen je po prebrani obtožnici predstavila svoje pomisleke o tem, ali je okrajno sodišče sploh pristojno za odločanje v tej zadevi. Tožilstvo namreč obtoženima očita, da sta s prirejanjem pogojev vedela, da bi te fakultete po dodeljenih odločbah o koncesiji skupaj pridobile nepremoženjsko korist v vrednosti 5,1 milijona evrov.

In ravno vrednost nepremoženjske koristi je vzbudila pozornost okrajnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da gre pri konkretizaciji znaka kaznivega dejanja za protipravno premoženjsko korist in ne več nepremoženjsko, s tem pa pristojnost pade na okrožno sodišče.

Tožilka Jerneja Pielick je sicer pojasnila, da obtoženima nepremoženjsko korist očita, ker sta omogočila podelitev koncesije, izplačilo koncesnine pa bi bila zgolj posledica te odločitve. Do izplačila nikoli ni prišlo, saj so odločbe pozneje razveljavili. Prav tako obtožena nista pridobila protipravne premoženjske koristi, je še pojasnjevala Pielickova.

Zgodbe še ni konec
A sodnice ni prepričala, po prekinitvi je sklenila obtožni predlog zavreči s pojasnilom, da se koncesija ni podeljevala za javno službo, ampak zasebnim zavodom in torej gre za pridobitev premoženjske koristi. Hkrati pa je vrednost te koristi ovrednotena, je pojasnila sodnica. Tudi sam opis kaznivega dejanja v obtožnem aktu se sklada s tretjim in ne prvim odstavkom člena kazenskega zakonika, ki govori o zlorabi uradnega položaja, je še dodala.

Sodnica je s to utemeljitvijo obtožni predlog zavrgla. Nadaljnji potek zadeve je zdaj na strankah. Če se bo katera izmed njiju pritožila, bo o pristojnosti odločalo višje sodišče. Če bo pritrdilo odločitvi okrajnega sodišča, bodo Turku in Rončeviću sodili na okrožnem sodišču, sicer pa na okrajnem. Do takrat pa zadeva stoji.