Pustatičnik zdaj pričakuje, da se bodo ustavile odškodninske tožbe proti njemu. Foto: BoBo
Pustatičnik zdaj pričakuje, da se bodo ustavile odškodninske tožbe proti njemu. Foto: BoBo
Pustatičnik je bil odpuščen zaradi svojih izjav v intervjuju za Delo. Foto: BoBo

Takratni direktor Vzajemne Boštjan Aver je tako ravnal nezakonito, ker je Pustatičniku zaradi intervjuja odpovedal delovno razmerje, piše Delo. Potem ko so maja sredi noči v Vzajemni razrešili člana uprave Pustatičnika, je Delo objavilo z njim intervju. V njem je Pustatičnik med drugim povedal, da je bil razrešen zaradi nestrinjanja s projekti, vrednimi več milijonov evrov. Opozoril je, da je v Vzajemni prevladala gonja po dobičku, proti čemur se je boril.

Zaradi izrečenega so ga mesec dni pozneje odpustili iz službe, takratni predsednik uprave Vzajemne Aver pa se je pri tem skliceval na zakon o delovnih razmerjih in na interne akte Vzajemne o prepovedi komuniciranja. Pustatičnik je zaradi izredne odpovedi delovnega razmerja Vzajemno tožil. Delovno in socialno sodišče na prvi in drugi stopnji sta presodila, da je bila odpoved delovnega razmerja nezakonita. Revizija postopka na vrhovnem sodišču, ki jo je zahtevala Vzajemna, je odločitev potrdila.

Nekatere oznake "zaupno" neutemeljene
Kot piše Delo, je sodba pomembna tudi za novinarstvo. Podjetja in druge ustanove na različne dokumente in podatke namreč zapišejo "zaupno", s tem pa pri zaposlenih ustvarjajo vtis, da gre za poslovno skrivnost. Poslovno skrivnost sicer opredeljuje zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da delavec ne sme izkoriščati delodajalčevih poslovnih skrivnosti, ki jih za take označi delodajalec, prav tako ne podatkov, s katerimi bi družbi povzročil škodo. Pustatičnik je sicer res govoril o zadevah, ki so imele oznako zaupno, a njihove oznake po mnenju sodišča niso bile utemeljene.

Pustatičnik resda ni imel dovoljenja za nastop v javnosti, v intervjuju pa se je tudi vrednostno opredelil do potez vodilnih, a kot je poudarilo vrhovno sodišče, ustava zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja. "Dolžnost delavca vzdržati se vseh ravnanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, ni absolutna. V konkretnem primeru je imel tožnik (op. a. Pustatičnik) pravico odgovoriti na očitke in braniti svoje dobro ime," je zapisalo sodišče.

Pustatičnik je za Delo zdaj izrazil upanje, da bodo uprava, nadzorni svet in ministrstvo za zdravje po tej sodbi končno ukrepali, izvedli objektivne revizije spornih poslov in ustavili neupravičene odškodninske tožbe proti njemu.