Mirko Tuš se je lani s 53,1 milijona evrov uvrstil na 15. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev. Foto: BoBo
Mirko Tuš se je lani s 53,1 milijona evrov uvrstil na 15. mesto na lestvici najbogatejših Slovencev. Foto: BoBo

O obtožnici zoper enega najbogatejših Slovencev danes poroča Večer, ki se ob tem sicer sklicuje na neuradne informacije.

Ljubljanski kriminalisti so zoper osumljene vodili predkazenski postopek od marca 2010 do oktobra 2011, februarja 2011 pa izvedli več hišnih preiskav, med drugim tudi na sedežu Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) v Ljubljani in v prostorih Tuš Mobila.

V postopku je bilo ugotovljeno, da naj bi uradna oseba, Simonič, zlorabila uradni položaj pri podelitvi koncesij za uporabo GSM-frekvenc v letu 2006. Simonič naj bi bil nato ob tem osumljen še sprejemanja 80.000 evrov podkupnine pri dodelitvi koncesije za uporabo UMTS-frekvenc, kar naj bi se zgodilo leta 2008, je spomnil časopis.

Drugi dali milijone, Tuš dobil zastonj
Apek naj bi Tušmobilu brezplačno dodelil frekvence v frekvenčnem pasu 1800 MHz, potem pa še frekvenco za UMTS. Temu so nasprotovali drugi mobilni operaterji, ki so za frekvence odšteli precej denarja. Po njihovih podatkih naj bi bil Mobitel za podelitev UMTS-frekvence leta 2001 Apeku plačal okoli 105 milijonov evrov, pet let pozneje so takšno frekvenco za nekaj več kot šest milijonov evrov podelili Simobilu in T2-ju.

UMTS pa naj bi bil Tušmobil brezplačno dobil v času vlade Janeza Janše kmalu po tem, ko je družba Tuš Holding umaknila tožbo zoper takratno državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu in nekdaj vidno članico SDS-a Andrijano Starino Kosem, navaja Večer.

V zameno stanovanje in telefoni?
Razpis je bil leta 2008 objavljen tik pred božičem, nanj pa se je prijavil le Tušmobil. In v Apeku so se takrat branili, da so frekvenco Tušu zagotovil brezplačno, ker drugih interesentov ni bilo. V zameno za to pa naj bi bil Mirko Tuš Simoniču, kot so ugotavljali preiskovalci, za nagrado podaril najmanj eno stanovanje v Piranu in več mobilnih telefonov, piše časopis.

Za kaznivo dejanje jemanje podkupnine je predpisana kazen zapora do osem let, za kaznivo dejanje dajanje podkupnine do pet let, za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pa do osem let zapora.

Simoniča razrešili zaradi kršenja zakona, a jih je tožil
Vlada je Simoniča z mesta direktorja Apeka razrešila 26. novembra 2009 na predlog takratnega ministra Gregorja Golobiča, kot razlog pa so navedli kršenje določb zakona in predpisov, povezanih z brezplačno podelitvijo frekvenc za mobilno telefonijo UMTS družbi Tušmobil.

Po številnih zapletih v zvezi s Simoničevo razrešitvijo - Simonič je najprej po sodni poti dosegel razveljavitev sklepa in vrnitev na svoje staro delovno mesto - ga je vlada 13. maja 2010 ponovno odpoklicala z mesta direktorja agencije.