Lovšin trdi, da se z Intereuropinimi nakupi zemljišč ni okoristil. Foto: BoBo
Lovšin trdi, da se z Intereuropinimi nakupi zemljišč ni okoristil. Foto: BoBo


Tožilstvo Lovšinu očita, da naj bi družbo, ki jo je vodil tri leta, oškodoval za več kot 20 milijonov evrov, pišejo Primorske novice. Pod drobnogledom preiskovalcev so se že spomladi leta 2008 znašli sumljivi posli pri gradnji terminala Čehov v Rusiji.
Lovšin je namreč mimo nadzornega sveta vanj vložil več kot 140 milijonov evrov, družba pa ga je nato prodala za le 45 milijonov. Soglasje nadzornikov za to naložbo je Lovšin pridobil šele naknadno, za nakup zemljišča v Moskvi pa se je dogovoril, preden je o tem odločala uprava družbe.

Intereuropa je zemljišča kupila od Konstantina Aleksandra Belousova, takratnega direktorja družbe Riko Mash, hčerinske družbe podjetja Riko, ki je v rokah slovenskega poslovneža Janeza Škrabca. Njegovo podjetje je terminal v Čehovu tudi projektiralo in gradilo.

V treh dneh cena zrasla za trikrat
Belousov naj bi zemljišče Intereuropi prodal za 35 milijonov evrov le tri dni po tem, ko ga je kupil za deset milijonov. "Zanimivo je, da mu je Intereuropa East nakazala aro v tej višini. Večji del kupnine, približno 25 milijonov evrov, je Intereuropa nakazala na bančni račun v Liechtensteinu. Lovšin je zatrdil, da je tako zahteval prodajalec, prav tako pa je zavrnil očitek, da naj bi denar s tega računa dobil tudi sam," še piše časnik.

Na koprskem sodišču se končuje tudi sodna preiskava v drugem primeru, povezanem z logističnim terminalom v ukrajinskem Kijevu. Intereuropa naj bi pod Lovšinovo taktirko tudi v tem primeru za zemljišča odštela več, kot je bila njihova tržna vrednost. Kupo-prodajno pogodbo za zemljišča pa naj bi podpisali v istem dnevu, kot je nadzorni svet prižgal zeleno luč za to naložbo.

Pravna služba je plačilo na račun v Liechtensteinu zaradi pomislekov zavrnila, Lovšin pa je nato z državljanom ZDA, ki je živel v Kijevu, podpisal komisijsko pogodbo. Kupnina naj bi se nato znašla na njegovem računu, Intereuropa pa je postala lastnica nepremičnine. Sodišče mora zaslišati še eno pričo, katere naslov so dobili naknadno. Dobiti pa morajo še izvirno pogodbo glede na podatke, ki jih je posredovala ena od prič, ki je bila v Ukrajini že zaslišana.