Probanka naj bi bila leta 2010 in 2011 kapitalsko podhranjena. Da bi izpolnila zahteve Banke Slovenije, naj bi se iskanja svežega kapitala lotili po svoje. Pri tem naj bi jima pomagalo šest podjetij, ki so skupaj zagotovila dobrih šest milijonov evrov v zameno za danes ničvredne obveznice in delnice.

"Razlog je bil primarno nematerialne narave, torej ohranitev direktorskega položaja, s tem povezano pa tudi zelo motivirane materialne narave, v obliki visokih prejemkov s strani banke," meni Luka Moljk, državni tožilec.

Povprečna mesečna plača Pajenkove je znašala okoli 25.000, Lahove pa 17.000 evrov, ne gre pa pozabiti, da sta bili prek družb Profectus, Medaljon in Zlata moneta II tudi pomembni lastnici Probanke in zato še kako zainteresirani za njeno reševanje. Probanka je danes v postopku likvidacije, vlada pa ji je dala za skoraj pol milijarde evrov poroštva.

"Javnost je v dokapitalizacijo banke vložila ogromno denarja, veliko skupnega denarja je bilo porabljenega zato, mislim, da je vsaj korektno do javnosti, da izvemo vsi, na kakšne način se je poslovalo v slovenskih bankah," je zatrdil Moljk.

Filip Primec, odvetnik Milane Lah, pa meni, da gre za občutljive podatke, zato je obramba zahtevala izločitev javnosti, čemur pa sodnica ni ugodila, zato obravnave, naslednja bo v četrtek, ostajajo javne, kot priče pa so povabljeni nekdanji uslužbenci Probanke in finančniki iz banke Slovenije.