Policija ima sodni nalog za zaseg strežnika stranke, a ga Janez Janša ne želi predati, je sporočila novinarka TV Slovenija Nina Mrzlikar. Janša je v izjavi novinarjem dejal, da je preiskovalcem znano, da Šircelj na Trstenjakovi, kjer je sedež SDS-a, nima pisarne.

Preiskava je, kot je dejal, le izgovor za zaseg vseh podatkov z njihovega strežnika. Tega pa stranka po njegovih besedah ne bo izročila. "Ne bomo ovirali preiskave, preprečili pa bomo zlorabe," je dejal. Janša je prepričan, da želijo preiskovalci zaseči vse podatke z njihovega strežnika, z utemeljitvijo, da ima Šircelj na njem elektronsko pošto. "Na njem ima elektronsko pošto od 15.000 do 20.000 naših članov. Gre za bizaren izgovor, sprožiš postopek proti enemu članu in tako prideš do celotne elektronske komunikacije največje opozicijske stranke," je dejal Janša.

Policija: Nikakor nismo hoteli zaseči strežnika
"Policija nikakor ni hotela zaseči strežnika, kot so to zavajajoče pojasnjevali posamezni politični predstavniki, pač pa pridobiti konkretne podatke o konkretni osebi, ki je osumljena kaznivega dejanja, kot je to izhajalo iz odredbe preiskovalnega sodnika za izvedbo hišne preiskave," pa so se na Janševe trditve odzvali na Policiji.

"Današnje hišne preiskave smo izvajali na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, ki je presodila, da so izpolnjeni zahtevni pogoji za utemeljene razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi odkriti sledove kaznivega dejanja ali predmete, ki so pomembni za kazenski postopek," so pojasnili.

Dodajajo, da so že vajeni burnih odzivov, kadar so predmet preiskav politiki. "V takih primerih smo praviloma deležni pritiskov, diskreditacij, očitkov, da delujemo nezakonito in pristransko," so priznali, a zatrdili, da z vso integriteto in strokovnostjo stojijo za svojimi preiskovalni dejanji, za katere imajo podlago v veljavni zakonodaji, tudi če gre za preiskavo v Državnem zboru RS-a. "Kljub različnim interesom je zapis v ustavi povsem jasen: pred zakonom smo vsi enaki," so še spomnili.

Tanko: Vrsta naključij daje slutiti, da gre za politični projekt SMC-ja
Po besedah Jožeta Tanka, vodje poslanske skupine SDS-a, so policisti v DZ-ju zapečatili Šircljevo pisarno in so želeli dostop tudi do pisarn drugih poslancev SDS-a. Preiskava poteka tudi na sedežu SDS-a, kjer Šircelj sploh nima svojih prostorov, je dejal. Je pa na sedež stranke v spremstvu odvetnika Francija Matoza prišel tudi Šircelj, ki je le potrdil, da policijo zanima njegov čas na Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), je za MMC poročala novinarka TV Slovenija Nina Mrzlikar. Šircelj je ob tem dejal, da je v zvezi z DUTB-jem "vse že povedano".

Tanko pravi, da mu namen kriminalistične preiskave poslanca Andreja Širclja ni popolnoma jasen. "Je pa vrsta naključij, ki sovpadajo in dajo slutiti, da gre za politični projekt SMC-ja," je dejal. Po njegovih besedah je težava preiskave tudi v tem, da so zapečatili prostore Širclja med sejo DZ-ja, zasegli so tudi strežnik SDS-a. Poudaril je še, da je odredbo preiskave podpisala ista sodnica, to je Daša Cener, ki je zavrnila parlamentarni preiskovalni komisiji dostavo dosjejev NLB-ja. "Gre za odziv sistema in najbrž tudi politično odločitev Cerarjeve vlade," meni Tanko. Tako minister za pravosodje Goran Klemenčič kot ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar sta namreč po njegovih besedah "tista, ki sta se odzvala na vse pritiske javnosti in politike glede svojih sedanjih in preteklih ravnanj".

Izredna seja komisije, namenjena pregledu NPU-ja
Predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) Branko Grims je za sredo zjutraj sklical sejo KNOVS-a - na dnevnem redu je osnutek zapisnika o današnjem nadzoru pooblaščene skupine komisije KNOVS-a na sedežu uprave kriminalistične policije in NPU-ja.

KNOVS je nadzor nad kriminalistično policijo in NPU-jem opravila po tistem, ko se je poslanec Šircelj znašel v kriminalistični preiskavi. V pooblaščeni skupini so sodelovali člani komisije iz vrst SDS-a in SMC-ja, ne pa tudi člana iz vrst DeSUS-a in SD-ja. V DeSUS-u so se odločili, da se pregleda v NPU-ju ne bodo udeležili, saj so presodili, da to ni "najbolj posrečena poteza".

V opozicijskem ZL-ju so medtem dejali, da SDS izkorišča politični položaj v DZ-ju in prek komisije izvaja pritisk na neodvisne preiskovalne organe.

Da je KNVOS danes v zvezi z aktualno preiskavo obiskal Generalno policijsko upravo in Upravo kriminalistične policije, so potrdili tudi na Policiji. "Vendar pa Komisija ni stvarno pristojna za izvajanje nadzora v tej zadevi, saj niso bili uporabljeni oziroma izvajani prikriti preiskovalni ukrepi, kar smo ji tudi pojasnili," so zapisali v sporočilu za javnost. "Ali gre za zlorabo komisije v politične namene ali ne, je stvar etičnega vidika vsakega posameznika. Vsekakor pa, čeprav se zavedamo pomena parlamentarnega nadzora nad delom varnostnih služb pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, ne bomo dopustili, da bi tovrstni pritiski vplivali na potek same preiskave," so dodali.

Nadaljevanje jesenskih preiskav
Današnje preiskave so nadaljevanje jesenskih preiskav, ki so na DUTB-ju potekale 15. oktobra. Kriminalisti so preiskovali sum zlorabe položaja v povezavi z izplačili računov v skupnem znesku približno 2,8 milijona evrov na podlagi svetovalnih pogodb.

Računsko sodišče, ki je DUTB-ju za poslovanje v letu 2013 izdalo negativno mnenje, je v reviziji odkrilo sum kaznivega dejanja pri sklepanju pogodb z zunanjimi svetovalci in ga naznanilo policiji, je spomladi razkril predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Šircelj leta 2013 razrešen s položaja neizvršnega direktorja DUTB-ja
Andrej Šircelj je bil kot poslanec tudi predsednik upravnega odbora DUTB-ja, ob imenovanju v upravni odbor pa je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za finance.

Vlada ga je nato septembra 2013 razrešila z mesta neizvršnega direktorja, ker je pri njem ugotovila nezdružljivost poslanske funkcije s položajem neizvršnega direktorja DUTB-ja, ki predstavlja osrednje orodje za sanacijo razmer v bančnem sistemu.

V spremstvu odvetnika Francija Matoza je Šircelj danes popoldne zapustil prostore sedeža stranke SDS na Trstenjakovi v Ljubljani, kjer je od zgodnjega dopoldneva potekala preiskava.

Novinarjem je dejal, da se bosta odpravila še v prostore poslanske skupine SDS-a v DZ-ju, kjer prav tako poteka preiskava. Na vprašanje, kaj je predmet preiskave, je dejal, da gre za zadevo izpred več let. Več naj bi povedal po koncu preiskave.

"Gre enostavno za to, da se odredbe izdajajo za diskreditacijo ljudi po toliko letih," pa je dodal Matoz.

Tudi Šircelj je ob prihodu v DZ novinarjem povedal, da gre za diskreditacijo, kar izhaja iz odredbe za preiskavo, ob tem pa dodal, da sama preiskava poteka korektno.

Janša je po koncu preiskave na sedežu stranke menil, da gre za dodatno diskreditacijo ljudi, ki so jih v preteklosti odstavili v DUTB-ju. Prepričan je tudi, da gre za preusmerjanje pozornosti pred nedeljskim referendumom o noveli zakona o zakonski zvezi.

Vrstijo se odzivi
Vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer je zavrnila kakršne koli "politične ocene in insinuacije" o vpletenosti SMC-ja v kriminalistično preiskavo poslanca Širclja, saj je NPU samostojen in neodvisen organ. V SMC-ju verjamejo, da bo NPU v sklopu svojih pristojnosti strokovno opravil svoje delo, je dejala Kustec Lipicerjeva.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Bojan Dobovšek je ob današnjih kriminalističnih hišnih preiskavah, ki zaradi Širclja potekajo tudi v DZ-ju, dejal, da gre za poseg izvršilne veje oblasti v zakonodajno. Upa, da bodo vse institucije delovale taktno in da ne bo nepotrebnega vznemirjanja javnosti.

Pred zakonom smo vsi enaki, kljub temu pa je zadnji čas, da se naredi protokol vstopa v državni zbor, je ob kriminalističnih preiskavah, ki zaradi preiskave poslanca Širclja potekajo tudi v DZ-ju, dejal vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Je pa v trenutnih razmerah, ko se država ukvarja tudi z drugimi problemi, po njegovih besedah treba ohraniti trezne glave.

Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša je poudaril, da poslanci v nobenem primeru ne smejo biti zaščiteni, ampak morajo biti obravnavani kot drugi državljani.

Odzvali so se tudi v Zboru za republiko, kjer so nad današnjimi preiskavami zaskrbljeni. "Policija izvaja preiskavo v nasprotju z ustavno prepovedjo čezmernih obremenjujočih posegov represivne oblasti, o čemer v sklepu o preiskavi ni nobene obrazložitve," so zapisali v zboru. Po njihovem mnenju to predstavlja grožnjo svobodni demokratični družbi, zaradi česar pričakujejo takojšnje pojasnilo predsednika vlade Mira Cerarja.

Foto: Bobo