Obsojena v družbi Rutar nista več zaposlena. Foto: BoBo
Obsojena v družbi Rutar nista več zaposlena. Foto: BoBo

Postopek je bil dolgotrajen, samo na delavski strani je bilo zaslišanih 32 prič. Sodba je pomembna tudi zato, ker je obtoženima očitala tudi kršitev ustave glede zagotavljanja sindikalne svobode.

Boštjan Medik, pravni svetovalec podravskega ZSSS-ja

Podravska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je opozorila na kršitve sindikalnih pravic in s tem povezano nedavno pravnomočno sodbo v že pet let trajajočem sporu s trgovsko družbo Rutar.

Obsojena nista več v Rutarju
Nekdanji vodja slovenske podružnice Boštjan Bradeško in vodja centra v Mariboru Bernarda Gajser sta kriva kršitve sindikalnih pravic, Bradeško pa tudi šikaniranja na delovnem mestu, izhaja iz sodbe mariborskega okrožnega sodišča. Nedavno jo je potrdilo še višje sodišče na drugi stopnji.
Bradeško bo moral poravnati dobrih 13.000, Gajserjeva pa nekaj več kot 4.500 evrov denarne kazni. V Rutarju se za zdaj na razsodbo še niso odzvali. Obsojena v družbi nista več zaposlena.

Medik: Prva pravnomočna sodna praksa
Pravni svetovalec podravskega ZSSS-ja Boštjan Medik je na medijski konferenci poudaril, da gre za prvo pravnomočno obsodbo zaradi onemogočanja sindikalnega združevanja. Sodba je pomembna, ker do zdaj na tem področju ni bilo sodne prakse.

"Postopek je bil dolgotrajen, samo na delavski strani je bilo zaslišanih 32 prič. Sodba je pomembna tudi zato, ker je obtoženima očitala tudi kršitev ustave glede zagotavljanja sindikalne svobode," je dejal Medik in dodal, da s kazenskim postopkom spor verjetno še ni končan, saj bodo oškodovani delavci po vsej verjetnosti vložili tudi odškodninske tožbe.

Mogoče odškodninske tožbe
Zagotovo bo to storila sindikalna zaupnica Marjeta Mušič, ki je bila po besedah sekretarke ZSSS-ja Podravje za trgovske dejavnosti Alenke Rožman v zadnjih letih deležna številnih šikaniranj. Rožmanova je ob kratki predstavitvi dogajanja v trgovskem centru, ki zaposluje okoli sto ljudi, dodala, da bo sodba zagotovo ustvarjala zgodovino sindikalnega delovanja.

Kaj je šlo narobe
Leta 2011 so se delavci v mariborski trgovini začeli sindikalno povezovati, saj se je govorilo o odpuščanju, zato so si želeli pravne pomoči. Težave so se začele po tem, ko so o odločitvi zaposlenih obvestili delodajalca, ki je začel na različne načine pritiskati na delavce. Zaradi tega se je velika večina članov sindikata iz njega izpisala, ostalo jih je le nekaj, ki se niso pustili prepričati.

Sindikat je zaradi takega ravnanja na mariborsko policijo vložil prijavo suma kaznivega dejanja, po zbiranju dokazov pa je okrožno tožilstvo na mariborsko sodišče konec leta 2012 vložilo obtožni predlog. Sredi leta 2014 je potekala glavna obravnava na okrajnem sodišču, obsodilno sodbo pa je sodišče izreklo septembra lani. To je zdaj potrdilo tudi višje sodišče.

Postopek je bil dolgotrajen, samo na delavski strani je bilo zaslišanih 32 prič. Sodba je pomembna tudi zato, ker je obtoženima očitala tudi kršitev ustave glede zagotavljanja sindikalne svobode.

Boštjan Medik, pravni svetovalec podravskega ZSSS-ja