Casiraghi, ki je večino odraslega življenja preživel za rešetkami, je prestajal enotno kazen za 22 let in 11 mesecev zapora, ki bi se mu sicer iztekla avgusta leta 2019. Med drugim je bil obsojen zaradi ugrabitve avtostoparke in spolnega izživljanja nad njo, kar je zakrivil kmalu po izpustitvi s prestajanja 11-mesečne zaporne kazni zaradi napada na fotoreporterja.

Sprva bi Casiraghi moral odslužiti enotno kazen 29 let zapora, a je bila kazen izrečena v času veljave kazenskega zakonika iz leta 2008, ki je po napaki zakonodajalca omejil enotno kazen na največ dvajset let zapora. To napako je zakonodajalec popravil leta 2012, torej po tem, ko je višje sodišče Casiraghiju znižalo enotno kazen.

Napaka zakonodajalca
Tu pa se njegove obsodbe niso končale, saj je bil med prestajanjem kazni obsojen še za napad na pravosodnega policista in zaradi uničenja kopalnice na Dobu. Kazni so se priključile enotni kazni, proti kateri pa se je pritožil njegov zagovornik Tomaž Toldi, ki je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Prepričan je, da bi moralo pri seštevanju kazni sodišče upoštevati različico kazenskega zakonika, ki je veljala ob pravnomočnosti zadnje izrečene sodbe.

Senat kazenskega oddelka vrhovnega sodišča pa je pri reševanju Casiraghijeve zahteve za varstvo zakonitosti s sklepom odredil, da se izvrševanje pravnomočne sodbe prekine. Sodišče je sicer presojalo očitane kršitve, da naj bi sodišče prve stopnje v tej zadevi nezakonito izreklo enotno kazen zapora. Več o dokončni odločitvi o zahtevah za varstvo zakonitosti bo vrhovno sodišče sporočilo, ko bodo za to izpolnjeni zakonski pogoji, so še zapisali pri vrhovnem sodišču.

Iz uprave za izvrševanje kazenskih sankcij so potrdili, da so Casiraghija izpustili na prostost in dodali, da dodatnih izjav v tej zadevi ne bodo dajali.