Žagar je bil obsojen zaradi zlorabe uradnega položaja, ko je kot stečajni upravitelj Tama med letoma 1996 in 2003 iz stečajne mase propadlega podjetja nepooblaščeno posodil okoli devet milijonov evrov družbi Pompe. Posojilo je bilo v nasprotju s pravili stečajnega postopka, zato ga je mariborsko sodišče obsodilo na tri leta in pol zapora.

Žagar, ki je po poročanju časnika Večer že prestal dve tretjini kazni in je že pričakoval odločbo o pogojnem izpustu iz zapora, je bil uspešen s pritožbo na ustavno sodišče. To ni presojalo Žagarjeve krivde, temveč je naložilo mariborskemu višjemu sodišču, naj ponovno odloči o njegovi pritožbi. Žagar namreč trdi, da mariborsko okrožno sodišče sploh ne bi smelo soditi v tej zadevi.

Ko je bila leta 2004 posojilna afera razkrita, je mariborskemu sodišču predsedoval Karel Ferenčak, ki je obenem predsedoval tudi stečajnemu senatu. Prav ta senat je Žagarja razrešil s položaja stečajnega upravitelja, zato je njegova obramba dvomila o nepristranskosti sodišča, vendar je višje sodišče to pritožbo zavrnilo.

Pritožbi pa je prisluhnilo ustavno sodišče. Mariborsko višje sodišče bo zdaj moralo ponovno odločati o krajevni pristojnosti. Če bo pritožbi ugodilo in bo delegiralo pristojnost na drugo sodišče, se bo sojenje Žagarju začelo znova. Trenutno velja, da je Žagar neobsojen, kazen pa je izbrisana.

Poleg Žagarja je mariborsko sodišče v tej zadevi obsodilo zaradi pomoči še njegovo hčerko Jasno Žagar in ji prisodilo leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let. Lastnika družbe Pompe Dušana Pompeta pa je sodišče oprostilo napeljevanja h kaznivemu dejanju.