Primeru je grozilo zastaranje, saj desetletni rok za obsodbo poteče danes. A ko je ustavno sodišče v začetku tega meseca po poldrugem letu le presodilo, da člen kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni neustaven, je ljubljansko višje sodišče pohitelo in odločilo o pritožbi Kryžanowskega.

Na tožilstvu so za časopis Delo potrdili, da je višje sodišče pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča.

Tožilstvo je sicer Kryžanowskemu očitalo, da je leta 2008 med 16. in 21. aprilom, le nekaj dni pred objavo rekordnih četrtletnih rezultatov družbe, s katerimi je bil kot predsednik uprave Petrola seznanjen, kupil za 63.000 evrov delnic družbe, katerih vrednost je pozneje zrasla.

Enoletna pogojna kazen
Okrajno sodišče je leta 2013 Kryžanowskega sprva oprostilo očitkov, a je mariborsko višje sodišče sodbo razveljavilo, v ponovljenem sojenju pa je bil obtoženi obsojen na enoletno pogojno kazen. Tožilka Tanja Ahčan je pri tem dejala, da gre za šolski primer zlorab notranjih informacij.

Zastopnik Kryžanowskega se je pritožil, višje sodišče pa je sledilo njegovemu mnenju, da je kazenski zakonik v nasprotju z ustavo, saj zlorabo notranjih informacij opredeljuje kot kaznivo dejanje, medtem ko je bil po takratnem zakonu o trgu finančnih instrumentov to le prekršek, zato se je čakalo na ustavno presojo.

Kryžanowski bi tako lahko postal drugi pravnomočno obsojeni zaradi zlorabe notranjih informacij. Prvi je to lani postal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič zaradi trgovanja z delnicami Velane, s katerimi si je na podlagi notranjih informacij po očitkih tožilstva pridobil za 14.000 evrov protipravne koristi. Verbič je bil obsojen na osemmesečno pogojno zaporno kazen z dveletno preizkusno dobo.