Sodišče je ugotovilo, da sta obdolžena od januarja do julija 2016 surovo ravnala in trpinčila deklico ter ji povzročala telesne in duševne bolečine, kazniva dejanja pa sta storila v sostorilstvu, pri čemer je eden deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal. Foto: BoBo
Sodišče je ugotovilo, da sta obdolžena od januarja do julija 2016 surovo ravnala in trpinčila deklico ter ji povzročala telesne in duševne bolečine, kazniva dejanja pa sta storila v sostorilstvu, pri čemer je eden deklici zadajal poškodbe, drugi, ki jo je bil dolžan zaščiti, pa je to dopuščal. Foto: BoBo

Informacijo je v petek javnosti sporočil že Jakupijev zagovornik Damijan Pavlin, danes pa so jo potrdili še na prvostopenjskem sodišču. Predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Janja Roblek je pojasnila tudi, da Jakupi že prestaja zaporno kazen v zaporu na Dobu, saj je izkoristil možnost predhodnega nastopa zaporne kazni. Alibabićeva pa bo premeščena iz pripora na prestajanje kazni zapora na Igu takoj, ko ji bo sodba druge stopnje vročena, skladno s pravili zavoda za prestajanje kazni zapora.

Na potrditev sodbe je čakal tudi jeseniški center za socialno delo, ki vodi postopke v zvezi z odvzemom sina Alibabićeve in Jakupija, ki se jima je rodil lani v času sojenja. Center je dečka odvzel Alibabićevi in ga namestil v rejniško družino.

Krivdo sta valila drug na drugega
Kranjska okrožna sodnica Milena Turuk je Sando Alibabić in Mirzana Jakupija lani septembra spoznala za kriva več kaznivih dejanj surovega ravnanja in povzročitve telesnih poškodb, ki so julija 2016 vodile v smrti dveletne hčerke obdolženke. Sodnica jima je za vsa očitana kazniva dejanja izrekla enotno zaporno kazen - Alibabićevi 23 let, Jakupiju pa 21 let zapora, ter jima zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšala tudi pripor.

Obdolženca sta vztrajala, da nista kriva, krivdo pa sta prevalila drug na drugega ter na samo deklico. Njuna zagovornika sta vložila pritožbo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča na višje sodišče v Ljubljani, kjer je senat zadevo obravnaval 20. marca.

Zagovornica Alibabićeve Darja Roblek je ob predstavitvi pritožbe dejala, da sta psiholog in izvedenec psihiatrije ugotovila, da Alibabićeva do svojih otrok ne čuti empatije oziroma je ta zelo zmanjšana. Zato se ji postavlja vprašanje, kako bi lahko mati brez empatije do svojih otrok, kar je lastnost, na katero ne more sama vplivati, sploh zaznala dolžnost, da prepreči protipravne posledice, torej poškodbe otroka.

Jakupijev odvetnik Pavlin pa je prvostopenjski sodbi očital, da ne pojasnjuje, kaj konkretno je Jakupi storil. Sodišče bi po njegovem moralo za vsako kaznivo dejanje konkretno navesti, kateri od njiju je zadal poškodbo deklici in kateri je to dopuščal. Brez tega se po njegovem mnenju krši individualnost kazenske odgovornosti vsakega posameznika. Dodal je še, da Jakupijeva dolžnost, da preprečuje nasilje nad deklico, ni izhajala iz tega, da bi bil Jakupi dekličin očim, saj to ni bil. Šele v letu, ko je deklica umrla, se je namreč razvezal od nekdanje soproge, z Alibabićevo pa v zvezi nista bila tako dolgo, da bi se lahko štela za zunajzakonsko skupnost.