Vrhovno sodišče je v sporočilu za javnost zapisalo, da se "prekinitev izvršitve pravnomočne sodbe odredi, če se zahtevi za varstvo zakonitosti, ki je vložena v korist obsojenca, ugodi, kot je bilo v tem primeru, ali pa ko je podana zelo velika verjetnost, ki meji že na gotovost, da bo vložnik z zahtevo uspel".

Na vrhovnem sodišču so nato potrdili, da je vrhovno sodišče Novičevi zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo, da pa podrobnejše vsebine odločitve ne morejo posredovati, dokler odločba ne bo napisana in vročena strankam v postopku.

Javnosti so sicer posredovali tudi sklep, s katerim so v torek odredili, da Noviča, ki je bil pravnomočno obsojen na 25 let zapora, izpustijo na prostost. Iz njega je razvidno le, da se je sodišče za izpust odločilo na podlagi uveljavljanja kršitev pravice do obrambe. Sklep je sprejel senat vrhovnega sodišča, ki so ga sestavljali Branko Masleša kot predsednik ter Barbara Zobec, Kristina Ožbolt, Vesna Žalik in Mitja Kozamernik.

Odvetnik upa, da bo Novič oproščen
Novičev odvetnik Jože Hribernik je povedal, da bi si želeli, da bi vrhovno sodišče Noviča oprostilo obtožb, če se bo odločilo za novo sojenje, pa bodo zahtevali, da Noviču sodi drug senat. V vsakem primeru pa je prepričan, da bo Novič oproščen. "Proti njemu ni niti enega dokaza, zato nas tudi ponovnega sojenja ni strah. Bi si pa Novič in njegova družina zaradi trpljenja, ki zdaj neupravičeno traja že četrto leto, čim prej zaslužila mir," je dejal. Dodal je, da ima vrhovno sodišče vso podlago, da Noviča oprosti.

V zahtevi za varstvo zakonitosti je sicer Novičeva obramba zatrjevala bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve ustave in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V povezavi z zatrjevano kršitvijo pravice do obrambe, ki je bila podlaga za izpustitev Noviča iz zapora, so po besedah Hribernika ugovarjali temu, da sodišče ni izvedlo nekaterih predlaganih dokazov obrambe, da drugostopenjsko sodišče ni odgovorilo na nekatere navedbe v pritožbi, problematizirali so tudi verodostojnost izvedenca Franca Sabljiča, na mnenje katerega je sodišče oprlo svojo odločitev o krivdi Noviča. Po oceni Hribernika je bil namreč Sabljič v koliziji interesov, saj je bil v času preiskave umora direktor Nacionalnega forenzičnega laboratorija, ki je sodeloval v preiskavi.