Obtožnica Volka, ki je usklajeval posle, njegovega sina Marka Volka, ki je vodil MIP, in zeta Martina Kovača, ki je vodil Pomurko, bremeni, da so banke zavedli z neresničnimi podatki o poslovanju in izmišljenimi zavarovanji. S tem je MIP, kot so prepričani na tožilstvu, dobil osem milijonov evrov posojila, ki ga nikoli ni vrnil. Foto: BoBo
Obtožnica Volka, ki je usklajeval posle, njegovega sina Marka Volka, ki je vodil MIP, in zeta Martina Kovača, ki je vodil Pomurko, bremeni, da so banke zavedli z neresničnimi podatki o poslovanju in izmišljenimi zavarovanji. S tem je MIP, kot so prepričani na tožilstvu, dobil osem milijonov evrov posojila, ki ga nikoli ni vrnil. Foto: BoBo

Predobravnavni narok je bil tako prestavljen na 22. maj zaradi odsotnosti tožilca specializiranega državnega tožilstva, ki svoje odsotnosti ni vnaprej opravičil.

Na sodišče danes sicer ni bilo niti obtoženega Vojteha Volka, vendar je sodišču v četrtek posredoval zdravniško opravičilo in prošnjo za preložitev naroka. Obtoženi imajo na predobravnavnem naroku možnost priznati krivdo in se s tožilstvom pogoditi za kazen. Če krivde ne priznajo, se zanje začne glavna obravnava.

MIP posojila ni nikoli vrnil
Obtožnica Volka, ki je koordiniral posle, njegovega sina Marka Volka, ki je vodil MIP, in zeta Martina Kovača, ki je vodil Pomurko, bremeni, da so banke zavedli z neresničnimi podatki o poslovanju in izmišljenimi zavarovanji. S tem je MIP, kot so prepričani na tožilstvu, dobil osem milijonov evrov posojila, ki ga nikoli ni vrnil.

Tožilstvo Vojteha Volka tudi bremeni, da je prek svojega srbskega podjetja Kolbis nezakonito prejel 315.000 evrov v svoje italijansko podjetje Eurovit, SID banka je junija 2007 MIP-u odobrila 4,5 milijona evrov namenskega posojila, MIP je polovico tega nakazal družbi Kolbis, ta pa 500.000 evrov družbi Eurovit. Ta posel naj bi bil fiktiven.

Neresnični poslovni podatki za pridobivanje posojil
Ovadbe zoper omenjeno trojico so leta 2010 podali novogoriški kriminalisti, ki so eno leto preiskovali stečaj družbe. Šlo je za sum storitve kaznivih dejanj lažnega stečaja, preslepitve pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in ponareditev ali uničenje poslovnih listin. Preiskavo so začeli na podlagi več kazenskih ovadb proti več fizičnim in pravnim osebam, prvo pa je marca 2009 podala SID banka.

Osumljena trojica naj bi odplačevala dolgove iz zadolženega premoženja, za pridobivanje različnih posojil pa navajala neresnične poslovne podatke. Ob ponarejanju poslovnih listin pa so pred začetkom stečaja na družinsko podjetje nakazovali denar, ki so ga sicer zaslužili s prodajo MIP-ovih zalog.