Državna tožilka Blanka Žgajnar je po mnenju Jankovića zlorabila svoj položaj in dela v primerih, ki se nanašajo nanj, ni opravila strokovno. Spomnil je, da prav na današnji dan mineva pet let od prve hišne preiskave v povezavi s postopki proti njemu, in opozoril na "nepotrebno trpljenje njegove družine in sodelavcev". Tožilka Žgajnarjeva po Jankovićevih besedah v vsem tem času ni vložila niti ene obtožnice. "Očitno je niti ne more," je dejal, saj da so ovadbe proti njemu "domišljijski spisi".

Dokazi proti Jankoviću, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem, ostajajo izločeni
Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću. Njegov zagovornik Janez Koščak je dejal, da je odločitev pravnomočna in nanjo pritožba ni več mogoča.

Tožilstvo tako v zahtevi za preiskavo ne sme uporabiti gradiva, ki je bilo pridobljeno s prikritimi preiskovalnimi ukrepi; ti dokazi so zdaj tudi fizično odstranjeni iz spisa. Ker tako v zahtevi za preiskavo ostaja le še predlog za zaslišanje obdolženca in domnevne oškodovanke, Jankovićev zagovornik ne verjame, da bo tožilstvo vztrajalo pri zahtevi za preiskavo oziroma bo zahteva zavrnjena.

Na novinarsko vprašanje, kakšen odnos je imel s farmacevtko, ki naj bi ji glede na očitke tožilstva v zameno za spolne usluge pomagal do službe v Lekarni Ljubljana, Janković ni jasno odgovoril: "Moramo razčistiti, kaj želite vedeti - ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali želite kak drug pogled, skozi ključavnico." Na dodatno poizvedovanje je nato dodal, da pogosto dela tudi v večernih urah, med drugim ima dneve odprtih vrat vsak prvi torek v mesecu, ki trajajo od 14. do 21. ali celo do 22. ure.

Dokazi v uničenje
Preiskovalna sodnica je odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem, na predlog Jankovićevega zagovornika. Kot je pojasnil Koščak, je namreč upoštevala njegovo mnenje, da je tožilka za pol leta zamudila rok za vložitev zahteve za preiskavo.

Zahteval naj bi spolne usluge
Ljubljanskemu županu so kriminalisti prisluškovali od 18. aprila 2014 do 18. oktobra 2014. Zaradi sumov, da naj bi od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti nato 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi.

Policija je zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje 15. septembra lani specializiranemu tožilstvu podala kazensko ovadbo, državna tožilka Blanka Žgajnar pa je zahtevo za preiskavo zaradi kaznivega dejanja jemanja podkupnine podala 21. marca letos.

Jankovićev zagovornik je nato 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je bila tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.

Državna tožilka kazenskega pregona ni začela znotraj dveletnega roka
Kot je v sodbi zapisalo višje sodišče, tožilka sicer ni nikoli izjavila, da kazenskega pregona ne bo začela, a po mnenju sodišča so nesprejemljivi očitki tožilke, da je treba tudi predlog za opravo hišne preiskave, ki je bil podan znotraj dvoletnega roka, šteti kot začetek kazenskega postopka, saj že iz komentarja zakona o kazenskem postopku izhaja, da tožilec kazenski pregon začne z zahtevo za preiskavo ali obtožnim predlogom oz. obtožnico. To izhaja tudi iz zadnje odločbe ustavnega sodišča na to temo, medtem ko se je tožilka v pritožbi sklicevala na različne sodne odločbe starejšega datuma.

Prav tako višje sodišče ni sprejelo tožilkinega stališča, da je omenjeni dveletni rok za državno tožilstvo le instrukcijski. "Dveletni rok je zakonski procesni rok," poudarja sodišče. Sicer pa je sodišče tožilko na to opomnilo že 5. maja 2015, torej 17 mesecev pred iztekom roka.

Ob tem sodišče opozarja, da so bili podatki in dokazi v tej zadevi v celoti zbrani že 14. septembra lani, ko je policija tožilstvu posredovala kazensko ovadbo. "Državna tožilka bi, kot je pravilno ugotovila preiskovalna sodnica, kazenski pregon lahko začela znotraj dveletnega roka, pa tega ni storila," so še zapisali višji sodniki. Gradivo je bilo sicer zbrano zakonito, po izteku navedenega roka pa bi bila z njihovo uporabo, ker bi morali biti že uničeni, kršena osumljenčeva pravica do varstva osebnih podatkov, trdi sodišče.

Specializirano državno tožilstvo se sicer z odločitvijo višjega sodišča ne strinja. Zato napovedujejo, da bodo v povezavi s to odločitvijo na vrhovno državno tožilstvo podali pobudo za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.