V Humanitarnem centru na Viču so pod okriljem društva Spominčica in v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa Ljubljana kot del projekta Za demenci prijazno skupnost odprli novo demenci prijazno točko. Tja bodo po informacije lahko prišle zlasti osebe v zgodnji fazi bolezni ter njihovi svojci.
Številne osebe z demenco občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi. Ohranjanje dostojanstva in aktivne vloge v skupnosti ter spoštovanje so ključni dejavniki ohranjanja samostojnosti in integritete oseb z demenco, pa tudi zmanjševanja stigme, so sporočili iz območnega združenja.
To je prva demenci prijazna točka v okviru mreže Rdečega križa Slovenije, ki je ta mesec izvedel usposabljanje 85 prostovoljcev, zaposlenih in drugih zainteresiranih, da so pridobili pomembna znanja za zagotavljanje demenci prijaznega okolja, je povedala predsednica ljubljanskega Rdečega križa Nevenka Lekše.
V prihodnosti načrtujejo širjenje teh točk v okviru mreže Rdečega križa Ljubljana v sodelovanju z občinami na območju njihovega delovanja, v krajevnih organizacijah Rdečega križa ter v ljubljanskih četrtnih skupnostih.
S pomočjo podpore skupnosti lahko osebe z demenco ostanejo dlje časa aktivne in v domačem okolju. Zato je po besedah Lekšetove ključnega pomena zagotoviti demenci prijazno okolje, saj v takšnem okolju osebe z demenco lahko živijo kakovostno in samostojno. Zato je cilj demenci prijaznih točk ozaveščati javnost o tej bolezni možganskih celic in pomagati osebam z demenco in njihovim svojcem.
Točke nudijo tudi pomoč osebam z demenco, saj se pogosto zgodi, da se izgubijo in ne najdejo poti domov, saj ne prepoznajo okolice, v kateri živi.
Prvo demenci prijazno točko v Ljubljani pod okriljem društva Spominčiča so odprli julija pri varuhu človekovih pravic.
V Zdravstvenem domu (ZD) Izola bo kot del projekta Za demenci prijazno skupnos t v kratkem zaživela demenci prijazna točka, kamor bodo po informacije lahko prišle zlasti osebe v zgodnji fazi bolezni ter njihovi svojci. Z vzpostavitvijo točke želijo v ZD Izolazagotavljati vključenost in opolnomočenje oseb z demenco ter njihovih svojcev.
Točka bo zaživela v okviru projekta Za demenci prijazno skupnost, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in v katerega se je izolski zdravstveni dom vključil kot konzorcijski partner v želji po izboljšanju kakovosti bivanja oseb z demenco. Pri tem so navedli besede direktorja ZD Izola Evgenija Komljanca, da so ohranjanje dostojanstva in aktivne vloge v
skupnosti ter spoštovanje "ključni dejavniki ohranjanja samostojnosti in integritete oseb z demenco kot tudi zmanjševanja stigme".
Da bi zagotavljali vključenost in opolnomočenje oseb z demenco in njihovih svojcev, sta se zdravnica Marisa Višnjevec Tuljak in diplomirana medicinska sestra Beti Kovačič decembra vključili v usposabljanje za koordinatorje demenci prijaznih točk.
Poleg tega so v okviru omenjenega projekta v ZD Izola v sodelovanju z društvom Spominčica izvedli dvodnevno usposabljanje za strokovne delavce in sodelavce, predvidoma 20. aprila pa bodo pripravili tudi usposabljanje za vse občane obalnih občin, ki se bodo naučili prepoznati znake demence ter kako ravnati ob njihovem pojavu.
Kako prepoznati demenco?
Med znake demence spadajo postopna izguba spomina, težave pri govoru, osebnostne in vedenjske spremembe, upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih ter neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj.
Vsako pozabljanje še ni znak demence, pač pa o bolezni lahko govorimo, ko so prvi znaki tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje.
Najnovejša francoska raziskava odkriva povezavo med demenco in kroničnim popivanjem
Kronično pitje velikih količin alkohola je eden od pomembnih dejavnikov tveganja za vse oblike demence, predvsem kar zadeva zgodnji začetek bolezni, je razvidno iz raziskave, ki so jo objavili pred nekaj dnevi v strokovni reviji The Lancet Public Health. Raziskovalci so proučili več kot 57.000 primerov zgodnje oblike demence v Franciji.
Pri tem so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ugotovili, da je bila več kot polovica povezana z alkoholom ali jo je spremljala vzporedna diagnoza zlorabe alkohola. V novi raziskavi so znanstveniki pregledali zdravniško dokumentacijo več kot milijona odraslih v Franciji, ki so jim med letoma 2008 in 2013 diagnosticirali demenco.
"Povezava med demenco in okvarami zaradi zlorabe alkohola ... je najverjetneje posledica trajnih strukturnih in funkcionalnih poškodb možganov zaradi alkohola," je dejal vodilni avtor raziskave Michael Schwarzinger. Dodal je, da bi morali hudo popivanje prepoznati kot glavni
dejavnik tveganja za vse oblike demence.
Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence veljajo za prezgodnje, če se pojavijo pred 65. letom. Raziskave iz preteklosti so doslej ugotovile povezavo med hudim popivanjem, kajenjem, depresijo in nižjo izobrazbeno stopnjo kot dejavniki tveganja. Prav tako so nekatere raziskave glede posledic alkohola na kognitivno zdravje kazale na pozitivne učinke občasnega ali zmernega pitja alkohola, druge so ugotovile, da hudo popivanje povečuje tveganje za demenco.
Svetovna zdravstvena organizacija kronično hudo popivanje opredeljuje za več kot 60 gramov čistega alkohola, kar je šest ali več standardnih alkoholnih pijač, na dan za moške in več kot 40 gramov na dan za ženske.
V. R./ STA
