Članki

10. oktober -  svetovni dan duševnega zdravja  

Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih  

Objavljeno: 9. 10. 2018 ob 14:50
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je silhueta moškega, ki sedi na stopnicah. Foto:  Pixabay
Na fotografiji je silhueta moškega, ki sedi na stopnicah. Foto: Pixabay

Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga vsako leto obeležujemo 10. oktobra in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev, bo letos postavil  v ospredje otroke in mladostnike. Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.

Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in čeprav je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno, na svoji spletni strani opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). To velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva. Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11, 13 in 15-letnikov. Slaba četrtina jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti, nervoznosti, razdražljivosti in potrtosti. Zaskrbljujoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev.

Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije

»Družbene, gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z naravo, vse to ima vpliv na naše fizično in duševno zdravje. Še posebej se to kaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse več motenj spanja, manj gibanja, vse več sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj,« opozarja dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodaja: »Za današnjo generacijo je značilno pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti, zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružile še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse več je zasvojenosti z video igrami, družabnimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti, nemira itd. Zato je letošnji svetovni dan duševnega zdravja posvečen otrokom in mladostnikom in poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu.«

Vse več obiskov pri zdravniku in uporabe zdravil

»Podatki o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za dobro četrtino, na sekundarni pa za 70 odstotkov,« je pojasnil Matej Vinko z NIJZ in nadaljeval: »Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008.« Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom,  vzroki zanje pa so podobni kot pri odraslih: reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Več informacij lahko najdete v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je dostopna na naslednji povezavi.

Okrogla miza in regijski dogodki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Ob letošnjem svetovnem dnevu je NIJZ na okrogli mizi zbral strokovnjake iz šolskega, zdravstvenega in socialnega sektorja, da bi skupaj razmišljali o izzivih, ki jih prinaša današnji čas pri prepoznavanju duševnih stisk in težav pri otrocih in mladostnikih, njihovem reševanju in preprečevanju ter krepitvi duševnega zdravja. Na NIJZ si želijo, da bi v skupnem sodelovanju znali čim hitreje prepoznati otroke in mladostnike v stiski in jim učinkovito pomagati ter s sistemskimi ukrepi zagotoviti takšno okolje in pogoje življenja, ki bodo omogočali otrokom in mladostnikom zdravo in zadovoljno življenje, uspešno soočanje z vsemi težavami in razvoj vseh njihovih potencialov. To je tudi cilj letos sprejete Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki se urejanja področja duševnega zdravja loteva sistematično. Poleg tega so se v letošnjem letu lotili celovitega in vseslovenskega osveščanja o pomenu duševnega zdravja. »NIJZ bo do konca leta 2018 organiziral tri nacionalne in devet regijskih dogodkov, skupaj torej 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Številne dogodke pa bodo organizirali tudi partnerji, s katerimi NIJZ sodeluje,« je dodala Ada Hočevar Grom z NIJZ.

V.P.