Na fotografiji je Nastija Fijolič med potovanjem v Koper v vagonu za kolesa. Foto: osebni arhiv
Na fotografiji je Nastija Fijolič med potovanjem v Koper v vagonu za kolesa. Foto: osebni arhiv

Nastija Fijolič, ki je zaradi spinalne mišične atrofije, s katero se spopada že od zgodnjega otroštva, na invalidskem vozičku, je aprila z videom na Facebooku opozorila na nehumane pogoje, v katerih morajo osebe na invalidskem vozičku potovati z vlakom na nekaterih progah. Po objavi videa in pisni pritožbi so se Slovenske železnice odzvale z opravičilom, a Nastijina saga s Slovenskimi železnicami se nadaljuje. Še več, dobiva razsežnosti, ki za absolventko fotografije na VIST in uspešno paraplesalko postajajo že prava nočna mora. »Neznanci so mi zagrozili, naj se kar ubijem, ker se več ne morejo voziti do Kopra s tovornim vagonom,« nam je sporočila Nastija.

Spomnimo. Nastija Fijolič se je pred prvomajskimi prazniki s potniškim vlakom odpravila iz Ljubljane do Kopra in čeprav je za vozovnico odštela dobrih 11 evrov, je morala skoraj dve uri in pol, koliko traja vožnja, preživeti v vagonu, kjer so bila shranjena kolesa. »Sem na vagonu, kjer so parkirana kolesa. Drugače z invalidskim vozičkom ne morem potovati,«je Nastija povedala v videoposnetku, ki ga je objavila na Facebooku, ogorčena, ker je plačala za pot toliko kot ostali potniki, ki so se do Kopra peljali v bistveno drugačnih pogojih. »Moj pogled je tak, kot da sem begunec,«je še povedala Nastija v videoposnetku. Vso pot je bila sama, nikogar ni bilo, ki bi ji ponudil kozarec vode ali pa jo morda pospremil na stranišče: »Omenili so, da stvar ni po pravilniku, kako torej lahko daš osebo, če ji ne moreš zagotavljati varnosti, na ta vagon? Ne zdi se mi normalno, da se pelješ sam v vagonu s kolesi, ki ropotajo, kjer je prepih. Sprevodnik je prišel le, da mi je poštempljal karto in mi zaželel srečno vožnjo.«

Slovenske železnice so se opravičile

Slovenske železnice so se na videoposnetek in pisno pritožbo dokaj hitro odzvale. Med drugim so v pisnem odzivu pojasnili: »Žal je vozni park Slovenskih železnic zastarel in nekateri vlaki prevoza oseb z omejeno mobilnostjo ne omogočajo na način, kot bi si to želeli potniki in zaposleni. Tudi to je eden od razlogov, da smo na SŽ nedavno podpisali pogodbo za nakup novih vlakov, ki jih na naših tirih pričakujemo v letu in pol. Novi vlaki bodo tudi gibalno omejenim osebam omogočali dostojno in udobno vožnjo in tega se vsi že zelo veselimo. Trenutno se lahko osebe z invalidskimi vozički vozijo z vlaki ICS, večino vlakov EC in nekaterimi IC vlaki. Na vlakih, ki prevoza tovrstnih potnikov ne omogočajo, v prihodnje ne bomo več zaračunavali vozovnic. Naše vlakospremno osebje še naprej ostaja na voljo vsem potnikom, ki pri vstopu in izstopu na vlak potrebujejo pomoč. Zahvaljujemo se vam za vašo kritiko, prosimo za razumevanje in vam želimo vse dobro.«

Zgodba zdaj dobiva neprijetne razsežnosti

Vse je kazalo, da so Nastijino kritiko Slovenske železnicevzele kot dobronamerno spodbudo, da gibalno oviranim osebam čim prej omogočijo dostojno in udobno vožnjo, kar bodo z novimi vlaki tudi uresničili. Žal pa se je izkazalo, da so nekateri zaposleni na SŽ to razumeli drugače. »Slovenske železnice so šle s profesionalnostjo na popolnoma drug nivo. Trenutno invalidnim potnikom govorijo, naj se meni osebno zahvalijo, da vožnja v tovornem vagonu do Kopra za invalide ni več mogoča. Že konec avgusta sem jim poslala dopis, v katerem jih prosim, naj tega ne počnejo, saj sama nisem kriva za nastalo situacijo. Jasno sem jim napisala, da se mi zdi nastala situacija z njihove strani zelo nekorektna in neprofesionalna. Kar pa me najbolj žalosti je, da so v medijih izjavili, da tovrstnih voženj ne bodo zaračunavali, nikjer pa niso omenili, da jih ne bodo več izvajali. Z izjavo, da je vožnja v tovornem vagonu za invalide brezplačna torej zavajajo javnost. Zato sem Slovenske železnice v dopisu prosila, da me v bodoče osebno ne izpostavljajo in krivijo oziroma mečejo slabo luč name, saj za nastalo situacijo nisem odgovorna.Prav tako sem jih prosila, da mi pojasnijo, ali je vožnja v tovornem vagonu za osebe na vozičku še mogoča. Do danes odgovora nisem prejela.«

Pravih odgovorov ni

Na Slovenske železnice se je obrnilo tudi naše uredništvo. Še enkrat smo jim posredovali dopis, ki jim ga je že 31. avgusta poslala naša sogovornica. Od Slovenskih železnic smo prejeli pisno pojasnilo, v katerem pa trditev Nastije Fijolič niso komentirali, prav tako niso odgovorili na njena vprašanja. Zapisali pa so, da sose Nastiji Fijolič za takratni dogodek (aprila letos, op. p.) nemudoma opravičili in da je bila seznanjena in opozorjena, da vozno sredstvo, s katerim se je želela peljati, ni primerno za prevoz gibalno oviranih oseb. Kot so še pojasnili, imajo Slovenske železnice vlake, ki so primerni za prevoz gibalno oviranih oseb, označene na voznem redu. Ter da se trudijo po najboljših močeh pomagati vsaki gibalno ovirani osebi. V letošnjem letu so podpisali tudi pogodbo za nakup 26 novih vlakov, ki bodo na železniške tire zapeljali v drugi polovici prihodnjega leta. Ta vozna sredstva bodo imela tudi prostor za invalide, kar pomeni, da bo na voznem redu več vlakov primernih za prevoz gibalno oviranih oseb.

Kršena pravica do dostojanstva

Na Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) pravijo, da stem, ko država ne omogoča enake dostopnosti vsem svojim državljanom, krši Uredbo o pravicah potnikov v potniškem prometu, Gradbeni zakon in konvencijo o pravicah invalidov. Goran Kustura opozarja, da manjšina, ki sicerpredstavlja 10 odstotkov prebivalcev, ne more enakopravno dostopati do javnih storitev, ki so ključnega pomena. Pri tem ne gre le za gibalno ovirane, ampak tudi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gluhoslepe. In to od izkušnje, ki se začne že na spletni strani slovenskih železnic, pa vse do poskusa uporabe te javne storitve. "Za uporabnike elekričnega vozička je dostopen le manjši del postaj vlakovnega potniškega prometa, na vlak in v vagon pa težko pride tudi uporabnik navadnega vozička, vsaj na način, da ni kršena njegova pravica do dostojanstva. Seveda drži, da vlaki in postaje izhajajo iz nekih drugih časov, ampak na tem področju praktično ni napredka, izgovarjajo se na prehodne določbe, kot da ne bi bilo Konvencije o pravicah invalidov."Zavračanje primerne prilagoditve je oblika diskriminacije, še opozarja Kustura in nadaljuje: "Res je seveda tudi, da je železniški promet pri nas tudi sicer zastarel, počasen, uporabniku neprijazen in da si najbrž zelo malo gibalno oviranih invalidov sploh želi potovati z vlakom. Ampak gre za princip, ne samo za to ali Konvencija velja ali ne, gre za to, ali je družba, predvsem pa odločevalci, ponotranjila vrednote Konvencijein iskreno verjame v antidiskriminacijo."

Vesna Pfeiffer