Gluhi gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.30 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Zaradi trenutne zakonodaje v Sloveniji vsako leto potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni, medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 na leto. Glavni razlog so zakoni in pravilniki, ki namesto odkrivanja poklicnih bolezni delavcem praktično onemogočijo pridobitev invalidskih pokojnin in odškodnin, ki jim kot poklicno bolnim pripadajo. Podrobnosti v današnji Kodi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije v Evropski uniji na leto umre zaradi poklicnih bolezni več kot 300.000 ljudi, pri nas po nekaterih ocenah okoli 750, več kot polovica zaradi poklicnega raka. Kljub temu še vedno nimamo Pravilnika o poklicnih boleznih, mnogi delodajalci pa svojih zaposlenih ne pošiljajo na preventivne preglede, ki bi lahko preprečili marsikatero hujšo bolezen ali celo smrt. Kateri poklici so tvegani? Kako psihične obremenitve na delovnem mestu vplivajo na vaše zdravje? Kdo je glavni krivec, da prihaja do poklicnih bolezni? Najprej moramo povedati, da o poklicni bolezni govorimo takrat, ko nastane zaradi specifičnih razmer na določenem delovnem mestu in je uvrščena na seznam poklicnih bolezni. Za njeno priznanje morata torej biti izpolnjena oba pogoja. Na trenutno veljavnem seznamu poklicnih bolezni, ki je mimogrede star že 15 let, je 67 bolezni. Izvedensko mnenje o tem ali gre za poklicno bolezen ali ne izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na leto jih potrdi okoli 30, lani denimo 26. »Največ je bilo kožnih bolezni, za tem bolezni dihal, tretji vzrok so bile pa bolezni mišično skeletnega sistema,« je povedal Dean Premik z ZPIZ-a.
Stroka: bolezni je veliko več!
Na Švedskem so leta 2015 dokazali več kot 12 tisoč poklicnih bolezni. »Pričakovala bi, da je pri nas letno med 500 in 900 poklicnih bolezni, jih je pa tam do 30,« meni Irena Manfredo, specialistka medicine dela, prometa in športa. Stroka sicer že leta opozarja, da potrebujemo nov pravilnik o poklicnih boleznih, v katerem mora biti predvsem na novo določen postopek za verifikacijo teh bolezni. Poskus prejšnje ministrice za zdravje, ki je pripravila predlog pravilnika o poklicnih boleznih na začetku letošnjega leta, se je sicer izjalovil. Pravilnik namreč ni ugledal luči sveta. Kot je takrat v sporočilu zapisala predstojnica kliničnega inštituta Metoda Dodič Fikfak, se v zadnjih 27 letih poklicne bolezni, razen azbestnih, ki sodijo pod posebno zakonodajo, v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in tudi ne preprečujejo, zato naj bi to področje vsaj delno uredili z novim pravilnikom.
Strokovno neodvisno delo onemogočeno
Po še vedno veljavnem sistemu bi moral ob sumu na poklicno bolezen delodajalec sam napotiti delavca na dodatno diagnostiko in verifikacijo poklicne bolezni ter ta postopek tudi plačati. Poleg tega naj bi postopek izvajal specialist, s katerim ima delodajalec pogodbo za opravljanje preventivnega zdravstvenega varstva delavcev, to pa lahko zdravniku onemogoča strokovno neodvisno delo pri ugotavljanju poklicnih bolezni, je opozorila Dodič Fikfakova: »Posledica take zakonodaje je, da v Sloveniji vsako leto potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni, medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 letno.« Takrat je bilo največ primerov poklicne naglušnosti, astme in dermatoz.
Verifikacijo bi izvedel od delodajalca neodvisni specialist medicine dela
Po predlogu pravilnika nekdanje ministrice za zdravje bi stroške verifikacije poklicne bolezni nosil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), postopek pa bi predlagal delavec sam. Verifikacijo bi izvedel od delodajalca neodvisni specialist medicine dela, prometa in športa, končno besedo pri potrditvi poklicne bolezni pa bi imela tričlanska nacionalna komisija. »Pri verifikaciji poklicne bolezni gre za iskanje vzročne zveze med boleznijo in izpostavljenostjo na delovnem mestu; dokazati je treba, da je bolezen povzročil neposredni vpliv delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, pri tem pa mora biti bolezen navedena tudi v seznamu poklicnih bolezni," je pojasnila Dodič Fikfakova. Po njenih besedah se poklicna bolezen medicinsko gledano v ničemer ne razlikuje od iste diagnoze, povzročene z drugim dejavnikom, ki ni povezan z delovnim mestom; bolezni pa ne moremo imenovati poklicna, če ni dokazane vzročne zveze z izpostavljenostjo pri delu.
Buren odziv malih delodajalcev
Na predlog pravilnika ministrice Kolar Celarčeve, ki je bil v javni razpravi aprila letos, so se burno odzvali mali delodajalci. Kot je njihove pripombe komentirala Dodič Fikfakova, so te v veliki meri temeljile na napačnem razumevanju postopka priznavanja oziroma verifikacije poklicnih bolezni. »Ob tem je treba opozoriti tudi na nesprejemljivo stališče predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije in Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije, po katerem je zdravje delavcev sprejemljiv 'davek' pri omogočanju poslovanja podjetij," je takrat zapisala. Poudarila je tudi, da ob tem, ko raziskave kažejo, da se sodobni delodajalci zavedajo povezave med zdravjem, delovnim mestom in proizvodnjo, predstavniki naših malih delodajalcev v medijih brez zadržka priznavajo, da jim je mar le za dobiček, četudi gre ta na račun zdravja delavcev.
Zdaj je na potezi minister Fakin
Ob različnih interesih je pred Ministrstvom za zdravje težka naloga, v katero pa bo moralo čim prej zagristi. Dokler ne dobimo novega pravilnika, ostaja urejeno le področje poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu. Postopek verifikacije za te bolezni je določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom. Komisija za odpravljanje posledic dela z azbestom je lani obravnavala 37 zahtevkov za izplačilo odškodnine iz naslova poklicne bolezni zaradi azbesta oziroma zahtevkov za priznanje invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, največ zahtevkov je prišlo z Goriške. Pozitivno je odločila v 26 primerih. Državo je to stalo dobrih 333 tisoč evrov.
Več v oddaji Koda
Zakaj odkrijejo in priznajo le okoli 30 poklicno obolelih na leto? Zaradi katerih poklicnih bolezni trpi največ delavcev? Kako izboljšati sistem, ki trenutno delavce s poklicno boleznijo pušča na cedilu? Kdaj bo minister za zdravje Fakin izdal nov pravilnik o poklicnih boleznih? Tudi o tem v današnji oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 11. decembra ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.
V.P.
