Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih (MDSS) Nova Gorica v okviru rehabilitacije že od leta 2008 organizira tudi slikarske delavnice. Letošnja likovna kolonija je bila torej že deveta in na njej so ustvarjali pod vodstvom mentorja Damijana Cveka, ki je z njimi od vsega začetka, ter akademske slikarke Stanke Golob. Kolonije se je udeležilo osem slepih in slabovidnih članov MDSS Nova Gorica.
Zaslužen za izvedbe likovnih kolonij na Mostu na Soči je gotovo Igor Miljavec, predsednik MDSS Nova Gorica, ki poudarja širši pomen ustvarjalnosti za slepe in slabovidne posameznike. »V Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Nova Gorica smo se načrtnih in organiziranih dejavnosti lotili pred desetletjem, ko je zaživel program rehabilitacije za slepe in slabovidne v domačem okolju. Zato smo v društvu zaposlili ustrezen strokovni kader in povabili k sodelovanju strokovnjake z znanjem z različnih področij. Med našimi dejavnostmi v okviru rehabilitacije so tudi slikarske delavnice. Udeleženci na njih uresničujejo svojo željo po slikarskem izražanju, pridobivajo socialne veščine in samostojnost ter se tako tudi laže vključujejo v družbeno okolje,« pravi Igor Miljavec.
Približevanje likovne umetnosti slepim in slabovidnim
Damijan Cvek, mentor slikarskih delavnic, poudarja pomen likovnega izražanja pa tudi poznavanja osnov likovne teorije. »Razumevanje likovne teorije in osnov likovne govorice je ključnega pomena za ustvarjanje, ki omogoča tudi širitev različnih možnosti, tehnik, stilov in načinov pri sami likovni vsebini,« pravi. Dodaja pa tudi, da se pri likovnih kolonijah za slepe in slabovidne osredotoča predvsem na dojemanje likovnega sveta kot občutenje notranjega sveta oziroma jaza in ne toliko kot ponazarjanje vidnega sveta. »S tipom, vonjem in sluhom lahko poustvarimo tako vidni kot tudi naš lastni čustveni svet skozi zaznavanje okolice in sveta, ki nas obdaja,« pravi Cvek. Obenem pa ima sposobnost likovnega izražanja tudi druge pozitivne učinke: sprostitev, dvig kakovosti bivanja, potrjevanje v družbi, druženje, izražanje lastnega jaza in spoznavanje novih veščin, našteva izkušeni slikarski mentor.
Odzivi udeležencev
Vsi udeleženci se strinjajo, da je likovno ustvarjanje prijeten način sproščanja, a tudi velik izziv. Lucija Šemrl pravi, da ji likovna kolonija daje neki nov zagon za življenje, pri slikanju pa najraje uporablja tople, svetle barve. Luka Campolunghi se s slikanjem ukvarja že štiri leta in ne zgolj v likovni koloniji. Tokrat je preizkusil tudi tehniko slikanja s peskom. Sara Bukovec Jug, ki prav tako uživa v ustvarjanju v družbi, se je preizkusila v slikanju s peskom in akrilnimi barvami. Sonja Jež pa pravi, da se na likovnih kolonijah vedno nauči kaj novega, veliko pa ji pomenita tudi druženje in ustvarjanje v naravi.
Slikanje s peskom
Akademska slikarka Stanka Golob delavnice s peskom izvaja že devetnajst let, delo s slepimi in slabovidnimi pa je bil tudi zanjo poseben izziv. »Slabovidni lahko pri slikanju uporabijo svojo sicer omejeno sposobnost videnja, zato lahko slikajo tudi s klasičnimi barvami. Delo z njimi je prilagojeno, a podobno kot z videčimi osebami. Pri popolnoma slepih pa je drugače. Pesek se v nasprotju s klasičnimi barvami da lepo zaznati z otipom, podobno kot brajeva pisava. Zato je ta tehnika ob pravilni in premišljeni asistenci primerna tudi za slepe osebe,« pojasnjuje mentorica Stanka Golob.
Sodelovanje s krajem
Likovna kolonija za slepe in slabovidne je velika pridobitev tudi za Most na Soči. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica se je leta 2014 pridružilo tudi projektu Kulturni vodiči, ki ga organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti območne izpostave Tolmin, ki aktivno sodeluje tudi pri izvedbi likovne delavnice, namenjene slepim in slabovidnim. Pri organizaciji in financiranju projekta je ključna vloga Lions kluba Soča Kobarid, in to že od vsega začetka leta 2008. Projekt likovne kolonije pa podpira tudi Turistično društvo Most na Soči, saj se, kot pravi njihov podpredsednik Rado Taljat, zavedajo, da se s tem širi tudi prepoznavnost kraja in okolice. x
Veronika Rot
