Predlog zakona o osebni asistenci opozicijske NSi je v Državnem zboru dobil podporo. Da je primeren za nadaljnjo obravnavo je namreč s svojim glasom potrdilo 70 poslancev, proti je bil le eden. Kot je pojasnila podpredsednica NSi Iva Dimic, so vložili zakon, s katerim bo posameznikom in posameznicam, ki zaradi posledic svoje invalidnosti nujno potrebujejo pomoč drugega človeka pri socialnih aktivnostih in osnovnih potrebah, to omogočeno. Pri tem naj bi šlo predvsem za pomoč pri osebni higieni, oblačenju, hranjenju, pomoč v gospodinjstvu, in drugih dnevnih opravilih, pomoč pri gibanju, pri sporazumevanju in drugih potrebah.
Osebnaasistencase sicer že izvaja, vendar nesistemsko, financirana pa je programsko. Kot menijo v NSi, danes osebna asistenca ni omogočena enakomerno po celotnem območju države, prav tako pa tudi ne v potrebnem obsegu. Upravičenci do osebne asistence bi po predlogu zakona bili invalidiv starosti od 18 do 65 let, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju aktivnosti za samostojno osebno in družinsko življenje, pri vključevanju v okolje, izobraževanje in zaposlitev. “Osebna asistenca je sistemski podporni ukrep, ki je nujno potreben zaradi preprečevanja in odpravljanja diskriminacije zaradi invalidnosti, hkrati pa je nepogrešljiv vzvod za pravico do samouresničevanja in vključenosti v skupnost. Osebna asistenca se v Sloveniji izvaja in financira projektno oziroma programsko, sistemska oziroma zakonska ureditev tega področja pa je načrtovana že več let. Ključni financer je ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, ki bo programsko financiralo osebno asistenco na osnovi javnega razpisa do konca leta 2018,” je povedala Iva Dimic.
Dolga pot
Prvi predlog zakona o osebni asistenci, ki ga je pripravilo ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, v sodelovanju z invalidi uporabniki in strokovnjaki, je bil v javni razpravi že leta 2010, vendar predlog kasneje ni bil posredovan v zakonodajni postopek. Dve leti kasneje je bil vložen preko instituta ljudske iniciative v zakonodajni postopek predlog zakona, ki ga je predlagalo več kot 7000 volivcev. Predlog na seji matičnega odbora v Državnem zboru ni dobil podpore. Decembra istega leta je ministrstvo ponovno posredovalo v javno razpravo nov osnutek zakona. Tudi v tem primeru kasneje ni bil začet zakonodajni postopek. “V nekem trenutku soočanja z realnostjo vsi skupaj spoznamo, da bolnika ne moremo več spremeniti ali popraviti. Eden od poglavitnih ciljev in moči rehabilitacije je, da obrne proces, namesto prilagajanja in normalizacije bolnika v okolje, moramo začeti prilagajati okolje bolniku in tu se v Sloveniji nismo izkazali. Možnosti strukturiranega preživljanja prostega časa, vključevanja v produktivno življenje, socialno druženje, zabavo je za bolnika v Sloveniji izjema. Oni ne pišejo v pisem bralcev, oni ne protestirajo pod okni ministrstev, ne mečejo granitnih kock v parlament in ne nosijo transparentov. Oni porivajo invalidske vozičke, nosijo žlice hrane v usta, menjavajo plenice, požirajo solze za štirimi stenami stanovanj,” je poudarila Dimičeva.
Potrebna je sistemska ureditev
Predlagatelji zakona, poslanska skupina Nove Slovenije, ocenjuje, da je po vseh letih prizadevanja, upoštevajoč zaveze Slovenije iz ratificirane Konvencije o pravicah invalidov in Akcijskega programa za invalide 2014 – 2021 ter glede na to, da se osebna asistenca že vrsto let izvaja, končno dozorel čas, da jo zakonsko oziroma sistemsko uredimo. “Pri oblikovanju predloga besedila smo bili v Novi Sloveniji zelo racionalni, ob tem pa smo sledili tekstom, ki so bili že pripravljeni v prejšnjih letih, praktičnim izkušnjam iz večletnega izvajanja asistence v slovenskem prostoru in primerom dobre pravne ureditve v tujini, na primer Danska in Švedska. Veseli smo dejstva, da je zakon doživel širok pozitivni odziv,” je še dejala Dimičeva in dodala, da se zakonski predlog osredotoča na uporabnike, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe. Pogoj pa je še, da potrebujejo pomoč tudi do 24 ur na dan, najmanj pa 30 ur tedensko. Storitve osebne asistence po predlogu vključujejo storitve za osebno pomoč, pomoč v gospodinjstvu, pri spremstvu in sporazumevanju. Pri osebni asistenci je uporabnik vedno navzoč in je tisti, ki vodi asistenta, opozarjajo vlagatelji predloga. Vlada predlogu ne nasprotuje, opozarja pa, da je treba opredeliti finančne posledice zakona.
V. P.
