Pisatelj, komediograf in nekdanji poslanec Tone Partljič se je v Kandidatki in šoferju lotil predvolilnih političnih preigravanj v majhnem slovenskem kraju. V filmsko obliko je zgodbo v produkciji TV Slovenija pretvoril režiser Vinko Möderndorfer in nastala je satirična komedija, ki je bila premierno predvajana leta 2009. Tokrat na naše zaslone prihaja z zvočnim opisom za slepe in slabovidne gledalke in gledalce.
Tone Partljič je za kraj dogajanja izbral slovensko mestece Tolmun, kjer se stranka LSDS (Liberalno-socialna demokracija Slovenije) pripravlja na volitve. Po spletu naključij postane glavna junakinja dogajanja učiteljica na frizerski šoliDitka, ki jo stranka vključi na kandidatno listo le zato, da izpolni tako imenovano »žensko kvoto«. Kandidatka, ki po prepričanju strankarskih kolegov tako ali tako nima nobenih možnosti za zmago, deluje mimo vseh pravil politične igre: nastopa drzno in brez dlake na jeziku ter si prav nič ne prizadeva ugajati volivcem. Na svoji strani ima le mladega šoferja. Ta pa ji ni ravno v veliko pomoč. Pravzaprav njegova nerodna zaljubljenost in nepredvidljiv potek predvolilnega boja vodita k temu, da prav on kot romantični oboževalec s svojim nepremišljenim ravnanjem ogrozi še tisto malo možnosti, ki jih naša junakinja sploh ima. Ji bo uspelo, bo pokvarila igro svojim moškim kolegom v politiki? To boste izvedeli v nedeljo, 25. januarja ob 21. uri na TV SLO 2. Naslovni vlogi filma Kandidatke in šoferja sta prepričljivo odigrala Barbara Cerar in Aljaž Jovanović. Odlično igralsko zasedbo pa sestavljajo še druga znana slovenska igralska imena: Aleš Valič, Ljerka Belak, Maja Martina Merljak, Renato Jenček, Borut Veselko, Ivo Ban, Štefka Drolc, Franc Markovčič, Andrej Nahtigal, Evgen Car, Silvij Božič, Mojca Partljič, Gaber Trseglav in drugi.
Tokratno televizijsko predvajanje politične satire Kandidatka in šofer bo prilagojeno slepim in slabovidnim gledalkam in gledalcem. Zvočni opis je naredila izkušena opisovalka in interpretka Carmen L. Oven. Kako ste se lotili zvočnega opisovanja filma Kandidatka in šofer?
Zvočno opisovanje filmov vedno začnem podobno, ne glede na film. Najprej si film ogledam povsem sproščeno, le kot gledalka, saj samo tako dobim tisti prvi vtis filma, predvsem pa začutim»atmosfero«, ki jo film prinaša. Kandidatka in šofer je bil eden tistih filmov, ki so me zaradi humorne vsebine in kakovostnih dialogov posebej zabavali že ob prvem gledanju. Potem sledi drugo gledanje celotnega filma, kjer sem veliko bolj pozorna na malenkosti, na drobne gibe, poglede in premike, ki so pomembni za celostno razumevanje zgodbe. V tem drugem gledanju že opazujem, kje so dovolj »dolge tišine« med dialogi in posameznimi prizori, kjer bi bilo opisovanje mogoče, pa tudi to, kaj je bistveno za opis in razumevanje filma v celoti, če je dogajanja več. Pri tem filmu je veliko zelo pomembnega neverbalnega dogajanja (grimase, pogledi, geste), ki je bistveno za razumevanje karakterjev in celoten potek filma. Včasih se povežem tudi z režiserjem, čemi je v katerem od prizorovkaj nerazumljivega, če kakšnega predmeta, dejanja ne prepoznam.Potem sledijo številna gledanja, navadno po koščkih, po prizorih, in natančno opisovanje, ki je navadno veliko bolj podrobno, kot je potem v zadnji fazi, ko se izkaže, da med dialogi ni dovolj prostora za vse te opise. Tudi pri filmu Kandidatka in šofer je bilo tako. Na koncu v opisuizluščim bistveno in to obdržim.
Kakšen je vaše pravilo zvočnega opisovanja? Čim bolj nevsiljivo opisovanje okoliščin in dogajanja ali želite s svojimi besedami in glasom prispevati nekaj več k vsebini in dogajanju v filmu? Se v slogu zvočnega opisa poskušate približati atmosferi filmske zgodbe?
Da, skušam se približati atmosferi filma, tisti podnoti, ki jo film nosi, to se mi zdi bistveno. Želim povedati bistveno, in to tako, da ne posegam v polja tistega, kar slepi in slabovidni slišijo. Včasih je potrebno filigranskoopisovanje, res podrobno, drugič spet bolj ohlapno, manj natrpano. Menim namreč, da v filmu še vedno morajo ostati »tišine«, ne glede na opisovanje. To pomeni, da s filmom lepo teče tudi zvočni opis. Z glasom se prilagajam tudi trenutnim prizorom, ki jih opisujem. Če gre za nežno počasno ljubljenje, to tudi opisujem počasneje, malce tišje, z nižjim glasom. Ko pa gre za kakšne druge močne situacije, morda prepir, močno notranje dogajanje v filmskem liku, potem tudiopisujem z močnejšim glasom, višjimi toni, hitrejšim ritmom. A za to ni neke formule. Skušam ujeti občutek, skušam se ravnati po notranjem občutku, kaj je bistveno, kaj moram izvedeti, če ne vidim, da bi se lahko dobropotopila v film. Včasih za to potrebujem veliko časa, zelo odvisno od filma. Včasih pa sva »s filmom hitro na isti frekvenci« in takrat teče in pozneje se tudi sliši lepo.
Kako najti pravo mero besed, da jih ni ne preveč in ne premalo in da dosežejo pravi učinek, da torej približajo film slepim in slabovidnim gledalcem in gledalkam?
Pogosto to »pravo mero besed« določijo kar prostori v filmu, ki so sploh možni za opisovanje. A tudi to lahko včasih zelo zavede. Ko sem začenjala opisovanja, sem skušala biti izjemno natančna v opisovanju vsakega roba mize, barve šala, oblik ustnic ... Potem sem spoznala, da je tega lahko hitro preveč – preveč informacij, ki zelo hitro prekrijejo bistveno. Zato se zdaj držim načela manj je več tudi v opisovanju. Včasih ena beseda pove več in bolje kot cel stavek. Le najti jo moraš. In navadno jo film, ki ga začutiš, ponudi kar sam. Če pa je ne, potem razmišljam, tuhtam, obračam, dokler nimam občutka, da sem našla pravi način. Včasih se to zgodi šele, ko zvočni opis že snemamo, ko je pogled na film v studiuspet bolj celosten.
Kaj pa je vas kot gledalko pri Kandidatki in šoferju najbolj pritegnilo?
Dobra igra glavnih igralcev. Humornost, ki ni samo na prvo žogo. IgralciBarbara Cerar, Aljaž Jovanović, Ljerka Belakse mi zdijo posebnodobri – so zabavni in resnični, hkrati pa ohranjajo neko absurdnost tegafilma, ki velja za »kvazi« politični svet, v katerem živimo tudi tukaj in zdaj. Dober film, tudi za opisovanje.x
Vabljeni k ogledu slovenske filmske političnesatire Kandidatka in šofer v nedeljo, 25. januarja, ob 21. uri na TV SLO 2!
Veronika Rot
