Med letošnjimi štirimi prejemnicami listine Občina po meri invalidov je tudi občina Prevalje.Prva je listino, ki jo Zveza delovnih invalidov Slovenije podeljuje od leta 2003, prejela Ajdovščina, zadnja pa oktobra lani občina Majšperk. Z letošnjimi prejemnicami:Idrijo, Prevaljamo,Žalcem in občino Miren - Kostanjevica, se z naslovom Občina po meri invalidov lahko pohvali kar 30 slovenskih občin. Župan občine Prevalje dr. Matija Tasič pravi, da se zaveda, da enkratne akcije niso dovolj, zato je skrb za invalide, starejše in za vse pomoči potrebne, postala v občini Prevalje stalnica.
Kaj lahko storite kot župan, da občina postane bolj po meri invalidom?
Zavedam se pomembnosti in odgovornosti župana do vseh občanov, posebej še do invalidov. Trudimo se, da se vsi naši občani počutijo sprejete, varne in da jim omogočamo enakovredno vključitev v družbo in kakovostno življenje v njihovem domačem okolju.
Z enkratnimi akcijami ne pomagamo nič, skrb za invalide, starejše za vse ljudi, potrebne pomoči, je naša stalnica. Tega se pri svojem delu močno zavedam, opozarjam na to in sprejemam odločitve skupaj z občinskim svetom in strokovnimi službami v dobro vseh občanov, predvsem pa invalidov, ki so zelo ranljiva skupina. Držim se slogana: »Nič o invalidih brez invalidov.« Že od samega začetka mojega županovanja vključujemo invalide in starejše v naše družbeno življenje, omogočamo jim prostore za združevanje, olajšali smo dostop do stanovanj, vsekakor izvajamo ukrepe, ki jih v zadnjem času predvideva Agenda 22. Projekt, ki smo si ga zastavili, je rezultat našega dolgoletnega dela in zorenja, ne samo v obdobju do pridobitve priznanja. Kot doslej bomo tudi naprej delali v dobro invalidov in ranljivih skupin naše občine.
Koliko invalidov je v vaši občini?
V Občini Prevalje živi okoli 6800 prebivalcev, od tega društvo invalidov ugotavlja, da imamo 446 invalidnih oseb, po podatkih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa sta v občini 602 invalidni osebi.
Katere aktivnosti ste izvedli za pridobitev listine Občina po meri invalidov?
V letu 2015 smo se z Društvom invalidov Mežiške doline lotili aktivnosti, povezane s projektom Občina po meri invalidov, da bi izboljšali kakovost življenja invalidov v njihovem domačem okolju. Imenovali smo posebno, 18-člansko delovno skupino in ta je pod vodstvom predsednice Društva invalidov Mežiške doline Uršule Gostenčnik v sodelovanju z organizacijami, ki delujejo na področju zdravstva, strokovno-podpornih služb, socialnega varstva, upokojencev, vzgoje in izobraževanja, rekreacije in športa, z invalidskimi organizacijami ter strokovnimi službami občinske uprave najprej pripravila analizo stanja invalidov v naši občini. Analiza je v celoti posvečena pregledu položaja invalidov v Občini Prevalje, in sicer z vidika uresničevanja Standardnih pravil za izenačevanje možnosti invalidov predvsem v lokalni skupnosti. Sledila je ustanovna seja koordinacije invalidskih organizacij na območju naše občine, na kateri je bil podpisan dogovor o sodelovanju invalidskih društev in organizacij v projektu Občina po meri invalidov. Seje so se udeležili predstavniki 14 društev. Sredi decembra lani smo organizirali okroglo mizo na temo Občina po meri invalidov, na katero so bili povabljeni predstavniki vseh delujočih humanitarnih društev in organizacij na področju občine, pa tudi predstavniki preostalih organizacij, prostovoljcev in drugih, ki delujejo na področju družbenega življenja in se srečujejo s problematiko invalidov. Vseh udeležencev okrogle mize je bilo 35. Na 18. redni seji dne 15. decembra lani občinski svet s sklepom ustanovil delovno telo občinskega sveta, Svet invalidov, ter imenoval njegove člane. Občinski svet je sredi januarja letos potrdil akcijski načrt, ki se nanaša na obdobje 2017–2020. V njem so določeni ukrepi, ki so navedeni ob upoštevanju zakonskih pristojnosti ter finančnih in drugih možnosti v danem obdobju. Zagotovljena so sredstva za realizacijo akcijskega načrta v višini 95.221 evrov.
V sodelovanju z društvi in prostovoljci ste lani in letos izvedli že številne ukrepe. Katere?
Gre za ukrepe na področju informiranja in obveščanja, skrbi za zdravje in rehabilitacijo, zagotavljanja socialnovarstvenih storitev in programov pomoči na domu, na področju dostopnosti, vzgoje in izobraževanja, pravice do dela in zaposlovanja, spodbujanja družinskega življenja, verske aktivnosti in spoštovanja osebne integritete, kulture ter rekreacije in športa, torej za ukrepe, kakor jih predvideva Agenda 22. Za izvajanje akcijskega načrta smo letos v proračunski postavki Občina po meri invalidov namenili 36.885 evrov, pretežni del proračunskih sredstev pa smo porabili za odpravo arhitektonskih ovir in za ureditev dvigala. Občina je prav tako nadgradila občinsko spletno stran, vzpostavila informacijsko pisarno društvu invalidov na Prevaljah, uredila možnost dajanja pobud po spletnem obrazcu in z vpisom v knjigo pobud namestila indukcijsko zanko v veliki in mali dvorani Družbenega doma na Prevaljah, omogočila in spodbujala organizacijo številnih dobrodelnih prireditev ter akcij za pomoč invalidnim osebam. Omogočili smo tudi organiziranje delavnic, preoblikovanje gradiv v lahko branje, postavitev javnih sanitarij za invalide na tržnici, spodbujanje invalidov k aktivnostim in medgeneracijskemu povezovanju in druženju, financiranje dejavnosti društev na področju športa invalidov. Zanemarljiv pa ni niti delež ukrepov, ki jih je naša občina izvedla zunaj finančno merljivih okvirov.
Kako je z arhitektonskimi ovirami v vaši občini in kako je z zagotavljanjem parkirnih mest?
Letos smo uredili klančine in odpravili arhitektonske ovire na 24 lokacijah ob glavnih prometnicah v občini v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavbah. Na javnih parkiriščih smo uredili parkirna mesta za invalide, kar obsega skupaj 16 parkirišč. Poleg javnih parkirišč imajo parkirna mesta za invalide urejena tudi poslovno-trgovski objekti – skupaj je takih 24 parkirnih mest. Lastniki parkirnih mest za invalide, ki so na zasebnih parkiriščih, to je ob trgovskih središčih in podobnem, so z označevanjem dožni poskrbeti za dobro vidnost in ustrezno upoštevanje pravil parkiranja.
Katere pa so največje težave, s katerimi se srečujejo invalidi v vaši občini?
Potrebe invalidov so različne glede na samo invalidnost, ki jih je več vrst. Nobena od teh potreb posameznikov nima večje teže, ampak so vse zelo pomembne. Vsekakor pa je najbolj pereč problem brezposelnost oziroma možnost zaposlovanja invalidnih oseb. Lokalna skupnost kot taka nima velikega vpliva na samo zaposlovanje, poskuša pa lahko omogočiti stike delodajalcev, organizacij, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem, z invalidi samimi.
Kako se je na projekt odzvala lokalna skupnost?
Lokalna skupnost je zelo zadovoljna zaradi projekta in ga podpira v vseh pogledih.
Občina, ki je vključena v projekt, prevzame stalno odgovornost za ustvarjanje enakih možnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacijo invalidov ter vseh ranljivih skupin. Kako vam bo to uspelo v vaši občini?
Občinski svet Občine Prevalje je prevzel stalno odgovornost in aktivno vlogo pri ustvarjanju enakih možnosti, socialnega vključevanja in nediskriminacijo invalidov ter vseh ranljivih skupin s tem, da je imenoval delovno telo občinskega sveta, Svet invalidov, ki s svojim delovanjem aktivno zaznava problematiko invalidov v občini in pripravlja predloge ukrepov za njihovo odpravo oziroma za izboljšanje položaja invalidov v občini. Občina pa prav tako omogoča izvedbo teh ukrepov z zagotovitvijo zadostnih finančnih sredstev.
Kaj po vašem mnenju lahko naredi občina za boljšo kakovost življenja invalidov in kaj bi morala narediti država?
Občina se lahko predvsem osredotoča na konkretne potrebe, ki izhajajo iz lokalnega okolja. Te potrebe se v vsaki občini kažejo drugače. Tu je vloga lokalne skupnosti, da lahko rešuje posamezne probleme. Vloga države bi se morala osredotočati na zagotavljanje sistemskih rešitev na vseh področjih, predvsem pri zaposlovanju invalidov in integraciji v širšo skupnost. Država bi morala v največji meri urediti take spodbude za delodajalce, da bi se odločali za zaposlovanje invalidov, in s tem v zvezi prilagoditi tudi delovnopravno zakonodajo, ki bi bila za delodajalce bolj stimulativna. x
Vesna Pfeiffer
