Članki

Oddaja Koda v znakovnem jeziku

Direktor MDK: proizvodnja stoji zaradi odločbe inšpekcije, a ne zaradi kakovosti izdelkov

Objavljeno: 6. 2. 2018 ob 14:42
Ljubljana - MMC RTV SLO
Na fotografiji je del pročelja hiše, na katerem je pritrjena tabla modre barve z napisom MDK. Foto: BoBo
Na fotografiji je del pročelja hiše, na katerem je pritrjena tabla modre barve z napisom MDK. Foto: BoBo

Gluhi in naglušni gledalci lahko edino potrošniško oddajo v Sloveniji ob torkih ob 17.28 sočasno s slišečo javnostjo, ki oddajo Koda gleda na TV SLO 1, spremljajo na MMC TV, kjer vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić. Proizvodnja v podjetju Mesnine dežele Kranjske (MDK) v ljubljanskem Zalogu je že tretji teden ustavljena. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je namreč obrat zaprla za en mesec zaradi slabega higiensko-tehničnega stanja, neizpolnjevanja pogojev za prostore in opremo ter nepopolnih notranjih kontrol za obvladovanje procesov. O tem v današnji Kodi.

Izdelki Mesnin dežele Kranjske so varni, obrat v ljubljanskem Zalogu, ki je začasno zaprt, se ureja in bo urejen, kot mora biti, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani zagotovil direktor MDK Edvard Fonda in dodal, da proizvodnja MDK stoji zaradi odločbe inšpekcije, a ne zaradi kakovosti izdelkov. Do zaprtja obrata je prišlo, ker odločb, ki jih je inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin izdala v zadnjih mesecih, niso uresničili. Gre za ureditvene odločbe, ki se nanašajo na ureditev poslopja in dokumentov, ne pa na kakovost izdelkov. Razlog, da se odločbe niso realizirale, je po njegovih pojasnilih "praznina" v notranji komunikaciji in posledično tudi v komunikaciji z inšpekcijo. Izvršni direktor obrata je bil namreč dolgo odsoten, zdaj sicer iščejo novega, na razpis so prijeli 20 prijav. Ne glede na vsebino odločb pa so morali obrat zapreti, saj se je število nedokončanih odločb nabralo, niso pa ogroženi izdelki. Fonda je dogajanje z inšpekcijo ocenil kot nesporazum, ki je nastal nehote. "Res smo zamudili z upoštevanjem odločb, a želimo vse popraviti," je dejal in dodal, da ne gre za velike napake. Tako zdaj v obratu popravljajo tlake, izolacijo, urejajo kotel za vampe in napajalnike v hlevu, izvajajo zaščito odbojnikov, pleskajo. Za ureditev dokumentov, ki spremljajo procese in pomagajo pri upravljanju, so medtem najeli zunanjega svetovalca.

Izigravanje zakonodaje

Poseben problem so neregistrirani obrati, kjer nadzora ni. V to je prepričan Žiga Jenšterle, ki je lastnik Eko kmetije. Ima 150 glav živine in letno proizvede med 10 in 15 tonami mesa: »Tega je veliko, tudi sam to zaznavam. Že leta opozarjam na to. Izdelkov v neregistriranih obratih, kjer delo poteka na črno, prav tako proizvodnja, je v bistvu veliko.« V lanskem letu je bilo po podatkih Uprave za Varno hrano v Sloveniji okoli 1.100 registriranih obratov, kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo pa je skoraj 70 tisoč. Trenutno veljavna zakonodaja jim dovoljuje pridelavo, zakol in predelavo mesa za lastno uporabo, nedovoljena pa je prodaja mesa, saj to lahko počnejo le registrirani obrati. A po mnenju sogovornika zakonodajo izigravajo mnogi. Na vprašanje, zakaj jim inšpekcija ne stopi na prste, Jenšterle odgovarja: » Mislim, da manjka volja. In pa mogoče večja sinergija vseh služb, ne le Uprave za varno hrano, tudi Fursa in ostalih služb, da bi se tega problema bolj kontinuirano lotili. Zelo enostavno bi lahko to zajezili. Vsi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, bi jo morali registrirati, plačevati dajatve, davek, tak kot jih plačujemo vsi.« Sogovornik meni, da bi bilo najenostavneje preveriti, koliko mesa posameznik da v zakol: »V kolikor so te količine večje od tistih, ki jih lahko porabi zase, bi morala inšpekcija zadeve preveriti. A tudi če inšpektor ugotovi, da je neregistriran pridelovalec mesa prodajal svoje izdelke na črno, ga to najverjetneje ne bo ustavilo, saj je globa Inšpekcije za vrano hrano zgolj 120 evrov.«

Stare afere

Obrat Mesnin dežele Kranjske je najnovejši v nizu primerov, ki so zaradi resnih pomanjkljivosti v higieni in drugih nepravilnosti močno razburili javnost. Spomnimo, da so spomladi 2013 inšpektorji odkrili hude nepravilnosti v pekarnah. Mišji iztrebki na vrečah z moko, uporaba sestavin s pretečenim rokom, nepravilno ali pomanjkljivo označevanje - nepravilnosti so odkrili pri večini od 106-ih nadzorov. Februarja 2014 je Evropo pretresla afera s konjskim mesom. V izdelkih, ki naj bi po deklaracijah sodeč vsebovali le govedino, so odkrili tudi konjsko meso, pogosto polno zdravil in toksinov. Afera se je iz Velike Britanije razširila po vsej Evropi, nekaj spornih izdelkov so našli tudi v Sloveniji. Sredi decembra leta 2014 so inšpektorji uprave za varno hrano v neki hiši na Prevojah pri Lukovici zasegli skoraj dve toni mesa neznanega izvora. Samooklicani mesar je v kletnih prostorih svoje hiše predeloval in prodajal meso, čeprav za to ni imel dovoljenja. Imel pa je zanimive dobavitelje - eden od njih je bil čistilni servis Svežina. Medena afera je sredi leta 2015 zamajala zaupanje potrošnikov v slovenske čebelarje. V začetku lanskega leta sta v Slovenijo s Tajske prispeli dobri dve toni piščančjega mesa, okuženega s salmonelo. Meso je romalo v 60 gostiln po vsej državi. Preden ga je uspelo uvozniku umakniti, je šla v promet že dobra tona okuženega mesa.

Več v oddaji Koda

Oddajo Koda boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali tudi danes, 6. februarja ob 17.28 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom.

Vesna Pfeiffer