Stranke veliko obljubljajo na področju davčne zakonodaje, a resničnost bo zelo verjetno drugačna. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Stranke veliko obljubljajo na področju davčne zakonodaje, a resničnost bo zelo verjetno drugačna. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Od 14 strank v obravnavi se področju javnih naročil v programih posveča le osem strank. Foto: MMC RTV SLO
Pri davčni politiki se zdi, kot da stranke kar tekmujejo, katera bo ponudila večji davčni bombon. Foto: BoBo

Le še štirje dnevi nas ločijo od predčasnih volitev v DZ, in če še vedno kolebate med svojimi favoriti, če jih sploh imate, smo na MMC-ju pripravili niz člankov, v katerih podrobneje predstavljamo posamezne volilne programe.

Obljube strank si lahko bolj pregledno in podrobno pogledate v priloženi tabeli na tej povezavi.
V dneh pred volitvami bomo objavili tudi programske poudarke na področju šolstva, gospodarstva, zunanje politike, zdravja ...

V prvem članku smo se osredotočili na javne finance in z njimi povezana področja. Najprej pa obrazložilo. V tabeli smo javne finance poskušali razdeliti na področja, ki imajo nekako največji vpliv na prihodke in odhodke iz proračuna, in sicer javna naročila, splošni proračunski ukrepi ter javna uprava, davčna politika, subvencije, privatizacija, evropski denar in za konec še infrastrukturni projekti z energetiko.

Za slednje smo se odločili, ker program PS-ja nima posebej razdelanih fiskalnih ukrepov, je pa izrazito usmerjen v velike infrastrukturne projekte in energetiko. To bi lahko v primeru njihove zmage zelo močno vplivalo na njihovo fiskalno politiko, tako kot bodo imeli takšni projekti močan učinek na proračun ne glede na to, katera stranka se jih loti.
Glede programov smo se odločili, da raje izpostavimo razlike med njimi, saj na obravnavanem področju v osnovi vsi ponujajo dokaj podobne rešitve, le poudarki in podrobnosti so različni. Še pojasnilo glede DeSUS-a; najnovejši program te stranke, ki ga je bilo mogoče najti na spletu, je bil sprejet leta 2011, in sicer za obdobje med letoma 2012 in 2016. Ker na DeSUS-ovi spletni strani, drugače od vseh drugih strank, novejšega programa oz. ponovne objave tega starega ni mogoče najti, ga v primerjavo nismo vključili.
Javna naročila
Od 14 strank v obravnavi se področju javnih naročil v programih posveča le osem strank. Od teh ima to področje najbolj razdelan DL. Poleg vpeljave odgovornosti in centralizacije naročil (to je bolj ali manj skupno vsem navedenim strankam) med drugim predvidevajo izvedbo javnih naročil prek ene ali več pravnih oseb, elektronska naročila, cenejše postopke ter bolj strokovno naročanje.
NSi poleg tega omenja tudi omogočanje sodelovanja na javnih razpisih malim in srednje velikim podjetjem ter preučitev možnosti uporabe razpisa z dražbo navzdol. SLS bi uvedel strožje sankcije v primeru korupcije in kršitev, SNS pa bi izločil najnižjo ceno kot odločilen element. Kakovost v sorazmerju s ceno je tista, ki bo morala biti merilo za izbiro najustreznejšega izvajalca, so zapisali v programu.
Javna uprava (JU), poraba in prihodki države
Skupna točka večine programov 12 strank (PS se tega področja v svojem programu ne dotakne), ki v programih obdelajo področje javne uprave ter splošnih načrtov glede državnega proračuna, je povečanje učinkovitosti na podlagi nagrajevanja kakovostnejših zaposlenih ob merjenju učinkov ter vpeljava osebne odgovornosti za javne uslužbence.
DL bi pri racionalizaciji dela javne uprave uvedel več e-storitev ter dolgoročno kadrovsko politiko s ciljnim vodenjem, izobraževanjem in ocenjevanjem. Prav tako bi odpravili samodejno napredovanje in ukinili nepotrebne storitve. NSi bi za javne uslužbence uvedel tudi šestletna poskusna obdobja, za pet let zamrznil zaposlovanje v JU-ju ter ukinil plačevanje izobraževanja in študijskih dopustov javnim uslužbencem. SD bi večji del plač javnih uslužbencev naredil variabilen.
SDS-u se zdijo odvečni neupravičeni privilegiji, ukinili pa bi tudi neproduktivne odhodke v javnem sektorju. Kateri so to, ne navajajo. V SLS-u so to področje podrobno razdelali. Tako bi upokojeni delavci lahko delo nadaljevali le ob soglasju delodajalca, javne storitve bi začeli prenašati v zasebni sektor in združili vse inšpekcijske službe, stroške pa bi znižali za vsaj 1/12. SMC vidi rešitve v prenosu večjega deleža odločanja v roke uporabnikov in plačnikov storitev javnega sektorja, odgovornost pa bi prenesli na nosilce vsebin. V Združeni levici (ZL) bi po drugi strani razširili javni sektor.
Na strani ukrepov, ki širše zadevajo odhodke in prihodke proračuna, bi v DL-ju začeli zmanjševati število agencij in jih tudi združevali, uvedli centralno upravljanje državne informatike ter večjo finančno neodvisnost občin. Stranka Enakopravni državljani – Naprej Slovenija navaja, da bi stroške delovanja države zmanjšali za 10 odstotnih točk BDP-ja, medtem ko bi NSi združil občinske uprave.
Piratska stranka bi predvsem pregledala trenutno porabo, povečala nadzor nad njo ter povečala preglednost porabe hkrati z boljšim upravljanjem denarja in dodelavo strukture prihodkov in odhodkov. Števila zaposlenih ne bi manjšali, prav tako ne izdatkov za blago in storitve. V SD-ju bi prihodke državne blagajne povečali s skupnim upravljanjem nepremičnin in opreme, SDS pa bi se lotil boljšega upravljanja bank in podjetij. V SLS-u bi ukinjali posamezne zavode in institute, a le do izboljšanja ekonomskega položaja.
SNS ima na tem področju navedenih veliko obljub, med drugim znižanje izdatkov za verske skupnosti, ponovna uvedba službe družbenega knjigovodstva, izpeljava plačne reforme v javnem sektorju in racionalizacija javnega sektorja v administrativnem delu.
SMC bi med drugim izdatke zmanjšal s programskimi proračuni ter ciljnim usposabljanjem uslužbencev za črpanje evropskega denarja. Verjamem bi porabo najprej prilagodil dejanskim potrebam in prekinil zadolževanje po nevzdržnih obrestnih merah za tekočo porabo.
ZaAB načrtuje dolgoročno dolg države spraviti na 45 odstotkov BDP-ja ter zmanjšati število občin, medtem ko v Zelenih Slovenije obljubljajo vračilo ukradenega tajkunskega denarja. Združena levica tako kot SNS rešitev vidi v prekinitvi varčevanja, reviziji državnega dolga, uvedbi participativnih proračunov in v ECB-jevem odkupu državnih obveznic.
Davčna politika
Pri davčni politiki se zdi, kot da stranke kar tekmujejo, katera bo ponudila večji davčni bombon. Najbolj konkretni so v NSi-ju. Med drugim bi ukinili 50-odstotno davčno stopnjo, uvedli neobdavčeno 13. in 14 plačo, znižali stopnje DDV-ja ter štipendijske sklade ter razširili davčne razrede. DL bi med svoje ukrepe uvedel tudi neobdavčeno malico in prevoz, ki bi se štela v bruto plačo, Pirati pa bi zgolj bolj obdavčili onesnaževalce.
Tudi SD je na vlaku obljub zniževanja davkov, saj obljublja manjšo obremenitev bruto plač ter namerava s socialnimi prispevki obremeniti vse prihodke po načelu "vsako delo šteje". Na seznamu sta se znašla tudi boljši inšpekcijski nadzor in spodbujanje negotovinskega poslovanja. SDS bi ukinil tudi dvojno obdavčitev dnevnih migrantov.
V SLS-u so posebno pozornost namenili davčnim olajšavam za vlaganja, saj bi uvedli davčne olajšave na reinvestiran dobiček za zelene naložbe za prva štiri leta. V prvem letu bi olajšava znašala 100, v drugem 75, v tretjem 50 in četrtem letu 25 odstotkov. Dodatne davčne ugodnosti obljubljajo tudi za samozaposlovanje, družinska podjetja ter za vse, ki bodo začeli kakršno koli samostojno gospodarsko aktivnost. Prvo leto bi znašala 100, drugo leto 66 in tretje leto 33 odstotkov. Prav tako bi znižali stopnjo za prvi dohodninski razred in dvignili dohodkovno mejo za višji dohodninski razred, ugodne davčne obravnave pa bi bilo deležno tudi mentorstvo v podjetjih.
Tudi SNS ima za to področje precej predlogov: revizija davčne zakonodaje, del DDV-ja v višini 1,5 odstotka bi se nakazal v zdravstveno blagajno in del, prav tako v višini 1,5 odstotka, v pokojninsko blagajno, uvedba davčnih odbitkov od davčne osnove v primeru doniranja oz. sponzoriranja v Sloveniji, uvedba petih dohodninskih razredov, zmanjšanje vseh davčnih bremen, obdavčitev pridobitnih dejavnosti in drugih dohodkov verskih skupnosti in posameznikov, ki delujejo v njihovem okrilju, ter omejitev nepreglednega delovanja Dursa, preiskave pa bi se prepustile MNZ-ju v povezavi s tožilstvom in ministrstvom za finance.

Davčne spodbude za naložbe v korporativne obveznice in blagajniške zapise podjetij predlagajo v SMC-ju, poleg tega pa načrtujejo še oblikovanje finančne policije. Program stranke Verjamem predvideva uskladitev fiskalne politike s prednostnimi nalogami in na podlagi tega namerava uvesti nekatere nove davke (npr. davek na finančne transakcije, davek na onesnaževanje), nekatere stare pa opustiti. ZaAB bi edini uvedel nepremičninski davek, ki pa bi v celoti ostal v lasti občin. Obljubljajo tudi učinkovitejše obdavčenje neprijavljenega premoženja. Pri Zelenih Slovenije obljubljajo zeleno davčno reformo, ZL pa bi obdavčil vse prihodke, in sicer progresivno brez socialne kapice.

Subvencije
Do subvencij se je opredelilo le sedem strank. Najstrožje pogoje na tem področju predvidevajo v DL-ju, saj bi prejem pomoči pogojil z obveznim odstopom dotedanje uprave, lastnik pa bi moral povedati, kolikšnemu delu podjetja se bo odpovedal v zameno za pomoč. Prav tako bi uvedli jasna merila za sofinanciranje s sistemom merjenja učinkov.

SMC bi po drugi strani prerazporedil okolju škodljive subvencije v razvojne projekte pametne specializacije, v Verjamem pa bi o subvencijah in pomočeh najprej opravili javno razpravo, dodelili pa bi jih le podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Razpravo bi opravili tudi o škodljivih subvencijah in uvedli nadzor nad njimi. ZaAB bi ohranil subvencije za neposredna plačila v kmetijstvu, v ZL-ju pa bi jih porabili za odpiranje novih delovnih mest.
Privatizacija
Na področju privatizacije je svoje ukrepe predstavilo 11 strank. V DL-ju bi tako dokončali prenos slabih terjatev na DUTB in sprožili takojšnje postopke prodaje bank. Podaljšali bi delovanje DUTB-ja največ za čas, ki je potreben za dokončen prenos terjatev iz vseh bank, nobena terjatev pa na DUTB-ju ne bi ostala dlje kot pet let. Strategija upravljanja državnega premoženja in delovanje SDH-ja pa morala biti skladna s strategijo države.
V NSi-ju bi uvedli centralizirano upravljanje državnega premoženja skladno z namenom odprodaje celotnega sklada ali centralizirane prodaje državnih podjetij iz portfelja takšnega sklada. Spodbujali bi tudi hitro prodajo slabih terjatev, še pred prenosom na DUTB. V SD-ju bi privatizacijo utemeljili na strateškem premisleku o razvojnih prioritetah države in širših učinkih na gospodarsko okolje.
V SDS-u bi razpisali mednarodne koncesije za upravljanje avtocest, privatizacijo bank in podjetij bi izvedli čim hitreje in pregledneje, prav tako obljubljajo učinkovitejše upravljanje slabih terjatev in učinkovitejšo insolvenčno zakonodajo. SLS-ov program glede privatizacije je kratek: prodaja NLB-ja v čim krajšem času, država pa ohrani 25 odstotkov in eno delnico. SNS bi prevetril seznam naložb za prodajo, ohranil pa bi državno lastništvo v železnicah, Luki Koper in energetiki. Dopuščajo vstop strateških partnerjev.
SMC je te dni uvedel pojem nadzorovane privatizacije, se pravi, da bi država v rokah ohranila strateško infrastrukturo, kar je že sprožilo val nelagodja med morebitnimi tujimi kupci. Nadzorovano bi privatizirali tudi banke in zavarovalnice, obljubljajo pa tudi izboljšanje upravljanja državnega premoženja. V Verjamem so bolj odločni, saj bi banke, če ne obnovijo posojilne dejavnosti, prodali strateškemu lastniku.

ZL bi prav nasprotno ustavil vse nadaljnje privatizacijske postopke in prek DUTB-ja, v sodelovanju z delavci, oblikoval krizne uprave podjetij ter jih poslovno saniral. Osnovno sanirana podjetja bi nato prenesli na SDH in uvedli delavsko upravljanje v državnih podjetjih. Prav tako bi ohranili banke v državnem lastništvu in pod nadzorom delavcev.
Denar iz evropskih razvojnih skladov
Čeprav smo zadnje čase veliko poslušali o tem, kako moramo v novi finančni perspektivi bolje izkoristiti razpoložljivi denar, se temu viru prihodkov posvečajo le štiri stranke. Načeloma se zavzemajo za hitrejše in učinkovitejše črpanje evropskega denarja. V Verjamem pa bi poleg tega uskladili projekte države in občin ter bolj kakovostno in pravočasno pripravili programe za črpanje denarja. Stranke bi tudi poenostavile črpanje denarja.