NOVICE

28. 5.: TPO EVROSONGU: POVZETEK DOGAJANJA

ZAČETEK:
Vse se je začelo leta 1956, v Luganu, ko je sodelovalo le 7 držav. Prva leta je bil festival frankofonska zadeva, saj je bila skoraj tretjina vseh pesmi v francoščini.

Leta 1961 je na njem prvič sodelovala tudi Jugoslavija. V sedemdesetih je zaradi komercializacije festival doživel svojo prvo krizo, osemdeseta so prinesla uspeh državam, ki so se dotlej uvrščale na rep, v devetdesetih pa so svežino prinašale nove države.

Letos, 46 let kasneje, se je 47. izbor za popevko Evrovizije odvijal v 1,4-milijonski Estoniji.
V Talinu, kjer se noč začne komaj ob 23. uri, dan pa nastopi že ob 4. uri zjutraj, smo bili prisotni tudi številni Slovenci, vključno z našimi predstavnicami - Sestrami.

ZANIMIVOSTI:
Letošnji Evrosong je bil zanimiv že zato, ker je bilo akreditiranih največ novinarjev doslej - kar 1112. Evrovizijski oder je bil zapleten, saj je bil poudarek namenjen videoprojekcijam. Vsa brezalkoholna pijača je bila v press centru brezplačna, še bolje je bilo poskrbljeno za obveščanje, saj so nas v poštnih predalih čakale informacije, zgoščenke itd. Za
varnost je bilo dobro poskrbljeno.

EVROVIZIJSKI TEDEN:
Razigrane in dobro razpoložene pa so bile tudi naše Sestre. Marlenna je že na letalu z Dunaja v Talin z izjemno praktičnostjo in pozornostjo očarala avstrijsko stevardeso in ji tudi pomagala pri postrežbi.

Seveda so Sestre potovale v ženskih oblačilih, carinske formalnosti pa so opravile brez težav. Prihod je bil enkraten, saj nas je pričakala slovenska glasba, takoj ko smo vstopili v letališke prostore. O Sestrah se je govorilo že prvi dan, na sprejemu pri županu mesta Talin, kjer so bile v središču dogajanja.

Že naslednji dan, v torek, smo ob 17.10 prvič v dvorani Saku Suurhall zaslišali našo skladbo Samo ljubezen. Sestre so, kot vedno, presenetile s koreografijo in počutili smo se lahko kot na letalu. Po uradni vaji je sledila tiskovna konferenca Slovenije, ki je bila zelo dobro obiskana.

Na začetku so fotografi dobesedno planili v ospredje, čeprav so bili večkrat opozorjeni, da bodo imeli dovolj časa za fotografiranje kasneje. Sestre so se predstavile brezhibno, polne dobre volje so blestele kot vedno. Prisotne je presenetilo, da Marlenna tekoče obvlada nemščino. Isti dan so Sestre z jodlanjem presenetile še na sprejemu na nemškem veleposlaništvu.

Slovenski večer je sledil v sredo. Ob 18. uri nas je najprej sprejela veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, sledil je večerni program. V skoraj uro dolgem programu so se Sestre
trikrat preoblekle: najprej so bile nune, nato so postale pariške kurtizane in na koncu stevardese. Presenečenje je bilo popolno.

Na četrkovi 2. vaji naše želje po dodatni svetlobi in kadriranju še vedno niso bile upoštevane. Sicer tudi večina drugih držav ni bila zadovoljna z že vnaprej določenimi videoprojekcijami.

Nenazadnje so si vse države želele brezhibno promocijo in nastop, tako da Slovenija ni bila izjema. Do sobote so sledile še zadnje vaje, popravki, uradni večeri držav, sprejemi, promocije itd.

Kaj kmalu smo se približali 21. uri, ko se že 46 let začenja izbor za Evrovizijo. Slovenci smo imeli enkraten izhodiščni položaj. Žal pa ni bilo toliko sreče pri glasovanju. Kot ponavadi se je izkazalo, da so predvidevanja popolnoma drugačna od končnih izidov ter da si države še vedno podajajo točke po principu dam - daš, kar ostaja tradicija Evrosonga.

ZMAGOVALEC:
Popolnoma nepričakovano je zmagala latvijska pevka Marie Naumova s pesmijo I Wanna (Želim), Sestre pa so s 33 točkami pristale na 14. mestu.

Nekateri pravijo, da je zmagovalna pesem plagiat, spet drugi jim oporekajo. Tako kot favoriti so bile tudi Sestre razočarane, saj so dale vse od sebe in vsi, ki smo bili v uradni delegaciji, se tega popolnoma zavedamo. Zanimivo pa je, da so imele Sestre največ ponudb za nastope in da je zanimanje zanje izjemno. Seveda pa je najpomembnejše, da prihodnje leto sodelujemo na Evrosongu v Latviji.

MOJE MNENJE:
Meni osebno sta se letošnji izbor in celoten potek zdela boljša kot lani, čeprav so imeli pretekli izbori nekatere prednosti.

Menim, da mora vsaka država na Evroviziji v zelo kratkem času opozoriti nase, seveda pa je pomembna tudi izvirnost. Slovenija je v dveh letih, najprej lani z Nušo Derendo in letos s Sestrami, zagotovo naredila velik korak naprej. Tuji novinarji in ekipe vedo, kje je Slovenija, le še zelo redki nas zamenjujejo s Slovaško. Prav tako v tujini vedo, kakšna je slovenska
glasba, kakšni so običaji in kakšna je naša država.

Žal pa imamo še vedno premalo zaveznikov za še kako pomembne točke. Kljub temu sem mnenja, da lahko dosežemo vrhunsko uvrstitev, morda celo zmago s takšno pesmijo, ki bi šla takoj v uho.

To pa je seveda odvisno od aranžerjev in skladateljev, ki se morajo zavedati, da mora pesem za Evrovizijo vsebovati prav vse: obenem mora biti preprosta in zapletena ter mora upoštevati vse glasbene razsežnosti pevca ali pevke.

Podobno celovito mora biti ugotavljanje o tem, kakšno razsežnost bo doživel Evrosong.

Morda bomo kaj od vsega naštetega lahko videli že prihodnje leto, ko bom gotovo odpotoval z našimi predstavniki na nov izbor za popevko Evrovizije, saj je Evrosong doživetje, ki je v družbi številnih glasbenikov iz cele Evrope vsakič enkratno in edinstveno.


Piše: Aleš Matko, predsednik društva OGAE Slovenije