Domov
Predstavitev Evropske unije
Eutrinki
Globus
Evropske novice
Arhiv oddaj

SPORED
NASLEDNJI EUTRINEK

EVROPSKE NOVICE
Barroso obljublja dobro prihodnost, poslanci kritični zaradi vprašanja Romov
V PARTNERSTVU DO OKREPLJENE VLOGE UNIJE V SVETU - 7. SEPTEMBER 2010
Barroso je imel svoj prvi govor v Evropskem parlamentu v slogu govorov ameriških predsednikov v kongresu.

Jose Manuel Barroso je imel prvi govor o stanju Evropske unije. Zagotovil, da se bo EU postavil na noge, in tako zaprl usta vsem dvomljivcem. Thaler in Vajgl pogrešata konkretnejša stališča.

Predsednik Evropske komisije je govoril predvsem o izzivih, ki čakajo Unijo, in izpostavil gospodarsko krizo, ponovno rast za ustvarjanje delovnih mest, oblikovanje območja svobode pravice in varnosti ter uveljavitev EU-ja na svetovni ravni. "V zadnjem letu je gospodarska in finančna kriza privedla Unijo pred preizkušnjo," je dejal Barroso in izrazil prepričanje, da je prestala vse preizkušnje.

EU med pomembnejšimi nalogami čaka osredotočenje na makroekonomska neravnovesja, zlasti v območju evra, pri čemer je Barroso predlagal večji nadzor in ostrejše sankcije, ustrezno nadzorovan in reguliran bančni sektor, prepoved kratkoročnega špekulativnega trgovanja ter obdavčevanje finančnih transakcij.

"Združeni smo močnejši"
Predsednik komisije opozarja, da so zdrave javne finance le sredstvo do cilja, ki je trajnostna rast in delovna mesta. "Začeti moramo reforme, ki bodo omogočile izvajanje teh ciljev," je pozval. Po njegovem bo socialno in vključujočo Unijo mogoče doseči, če bodo evropske institucije in države članice izvajale skupno agendo. Za gospodarsko rast je ključna konkurenčnost evropskih podjetij, zato je treba poenostaviti pogoje za delovanje malih in srednjih podjetij ter povečati inovativnost. Med drugim se je zavzel za poglobitev skupnega trga in za desetletni proračun, ki bi ga pregledali vsakih pet let.

Okrepljeno vlogo EU-ja v svetu bi po videnju Barrosa dosegli v partnerstvu z drugimi akterji v svetu, v enotnem delovanju Unije in skupni obrambni politiki, združitev držav pa je pomembna tudi na področju razvojne pomoči.

"EU mora rešiti svoj problem revščine"
"Predsednik Evropske komisije Barroso je predstavil ambiciozen program Evropske komisije v prihodnosti, bil pa je redkobeseden pri analizi sedanjega stanja Unije. Socialni in gospodarski položaj je še vedno težak, zato se je pravilno posvetiti predvsem ukrepom, ki bodo omogočili nadaljnje okrevanje gospodarstva. Pri Barrosu pogrešam še odločnejšo voljo Komisije, da EU uredi finančni in bančni sistem tudi z uvedbo 0,05-odstotnega davka na mednarodne finančne transakcije. Glede problema revščine v EU-ju pogrešam študijo Komisije o možnosti uvedbe univerzalnega državljanskega dohodka za najnižje dohodninske razrede. EU je najbogatejša regija v svetu in bi v 21. stoletju morala rešiti svoj problem revščine. Kot poročevalec EP-ja za Makedonijo pogrešam pobudo Komisije za rešitev nesmiselnega spora med Grčijo in Makedonijo. EU mora biti sposoben reševati take probleme na svojem dvorišču, ne pa, da jih skeptično opazuje s strani," je za MMC Barrosov govor ocenil slovenski evropski poslanec Zoran Thaler (SD/S&D).

Za odziv na Barrosov govor smo prosili tudi slovenskega evropskega poslanca Lojzeta Petrleta (NSi/EPP) in na njegov odgovor še čakamo.

Vajgl pričakoval konkretnejša stališča
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Alde/Zares) je Barrosu po nagovoru priznal, da je poskusil predstaviti program, ki je proaktiven, in da je nakazal nekaj novih pobud na gospodarskem področju, ki lahko prispevajo k bolj harmoničnemu razvoju EU-ja. Kot šibko točko je izpostavil del o skupni zunanji in varnostni politiki in o vlogi EU-ja v globalnih razmerjih moči v svetu, saj je pričakoval odločnejše in konkretno stališče o prihodnjem razvoju odnosa EU-ja do bližnjih sosed ter o evropski prihodnosti Zahodnega Balkana.

Kritike EK-ja zaradi Romov
Evropski poslanci so Barrosu v razpravi izrazili kritike do Evropske komisije zaradi izgona Romov iz Francije in drugih držav. Od EK-ja so zahtevali jasen odgovor, ali je Pariz s tem kršil evropsko zakonodajo. Nekateri poslanci so po drugi strani zagovarjali francoske oblasti in vztrajali, da se Romi nočejo integrirati v družbo. Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je ob robu razprave poudarila, da je prepoved prostega gibanja Romov v EU-ju nesprejemljiva in dodala, da morajo EU in države članice deliti odgovornost za izboljšanje integracije Romov.

Hitrejše izplačilo delavcem, ki so izgubili delo
EP je tudi potrdil niz priporočil za delovanje in financiranje Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji. Med predlaganimi izboljšavami je hitrejše izplačilo pomoči delavcem, ki so izgubili delo zaradi posledic globalizacije. Za sredstva iz omenjenega sklada je letos prvič zaprosila tudi Slovenija, za pomoč delavkam in delavcem Mure. Jelko Kacin (Alde/LDS) meni, da je to pozitiven znak, a v primeru Prevent in tudi Vegrad bi bilo potrebno in mogoče reagirati hitreje.

Poslanci izpostavili pomanjkanje zaupanja
Poslanci so opozorili še na močno upadanje zaupanja v evropske institucije, kar je po mnenju nekaterih tudi posledica uveljavitve Lizbonske pogodbe. Predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul meni, da je zaupanje državljanov mogoče povrniti z okrepitvijo gospodarstva, večjo resnostjo pri zunanji politiki in glede pomoči svetu, vzpostavitvijo partnerstev, izobraževanjem mladih in delovnimi mesti zanje.

Majvečja grožnja prepad med revnimi in bogatimi
"Stanje ni dobro," je poudaril vodja socialistov in demokratov (S&D) Martin Schulz in odgovornost za to pripisal tudi Evropski komisiji, ki je predolgo popuščala in gradila vlado v EU-ju pod vodstvom Francozov in Nemcev. Po njegovem mnenju je največja grožnja Evropi vse večji prepad med revnimi in milijonarji. Schulz se je zavzel za uvedbo davka na finančne transakcije in oster nadzor nad špekulacijami v bančnem sektorju, v nasprotnem primeru pa zagrozil z uporabo instrumenta državljanske pobude, ki ga predvideva Lizbonska pogodba.

G. V.

OSEBNE IZKAZNICE DRŽAV
 
No flash installed
S klikom na izbrano državo se vam bo odprla nova stran s podatki o izbrani državi.
ANKETA
Ali je Nemčija s spornimi vojaškimi pogodbami res izkoristila grško zapravljivost in s tem celo zaslužila?
Da.
Ne.
Vseeno mi je.
© MMC RTV Slovenija | 1999 - 2017 | Vse pravice pridržane | Kontakti