V Frankfurtu pravijo, da so banke v veliko boljši kondiciji kot pred štirimi leti. Nenazadnje so dobile 600 milijard svežega kapitala. Foto: EPA
V Frankfurtu pravijo, da so banke v veliko boljši kondiciji kot pred štirimi leti. Nenazadnje so dobile 600 milijard svežega kapitala. Foto: EPA

Ključnih 130 bank najprej čakajo vseevropski stresni testi, potem bo jeseni nadzor nad njimi prevzela Evropska centralna banka (ECB). Med njimi so tudi tri slovenske - NLB, NKBM in banka SID.

Podrobnosti o vseevropskih bančnih pregledih še niso znane. Veliko je razprav, kako bodo upoštevali državne obveznice. ECB vztraja, da morajo biti dosledni in strogi, da bodo zagotovili verodostojnost in zaupanje.

"Če bo treba, bomo katero izmed evropskih bank tudi likvidirali," je že jeseni opozoril predsednik ECB-ja Mario Draghi. Analitiki svarijo, da zaradi tega banke podjetjem zaostrujejo posojilne pogoje, kar ovira okrevanje.

Razkritja pa utegnejo ponekod izzvati nove bančne krize. A v Frankfurtu mirijo. Banke so v mnogo boljši kondiciji kot pred štirimi leti. Dobile so 600 milijard evrov svežega kapitala. 125 milijard evrov pomoči so državam že vrnile.

Belgijska KBC je denimo pred prazniki objavila prodajo še zadnje banke, kar je morala storiti v skladu z zavezami, danimi Evropski komisiji. Od 7-milijardne pomoči je Belgiji vrnila že vse, regiji pa večino zneska. Obema z ustreznimi premijami. Preden bodo rezultati testov znani, želi ECB imeti pripravljene tudi možne ukrepe.

Evropska pravila, po katerih morajo pred davkoplačevalci k rešitvi banke prispevati lastniki in podrejeni upniki, čakajo le še na formalno potrditev. O skupnem organu in skladu za reševanje bank pa parlament napoveduje ostra pogajanja.

Na kritike, da je predlagani sistem neučinkovit in dolgotrajen, Draghi odgovarja: "Če bo naš nadzor v banki odkril težave, bo poseben odbor predlagal, kaj z njo narediti. Za nujne primere smo predvideli hitri postopek."

Komisija in svet, kjer so članice, bosta imela 24 ur časa za odločitev. Če se ne bosta odzvala, bo šla banka v likvidacijo, zato ne pričakujejo zavlačevanj, pojasnjuje Draghi.

A tudi ECB-ju komentatorji že očitajo neoperativnost in pozivajo k reformi sveta ECB-ja, tako da v njem ne bi vsaka država imela svojega guvernerja. Nemški Spiegel celo piše o združevanju manjših centralnih bank.

Erika Štular, Radio Slovenija